Winnipeg () je glavno in največje mesto kanadske province Manitoba. Leži na sotočju rek Red River in Assiniboine. Leta 2021 je imel Winnipeg 749.607 mestnih prebivalcev in 834.678 metropolitanskih prebivalcev, zaradi česar je šesto največje mesto in osmo največje metropolitansko območje v Kanadi.
Mesto je dobilo ime po bližnjem Winnipeškem jezeru; ime Winnipeg izvira iz besed zahodnega jezika Cree za 'motno vodo' - winipīhk. Regija je bila trgovsko središče za domorodna ljudstva že dolgo pred prihodom Evropejcev; je tradicionalno ozemlje ljudstev Anishinaabe (Ojibway), Ininew (Cree), Oji-Cree, Dene in Dakota ter je rojstni kraj naroda Métis. Francoski trgovci so na tem mestu leta 1738 zgradili prvo utrdbo, Fort Rouge. Kasneje so leta 1812 naseljenci Selkirk iz kolonije Red River ustanovili naselje, katerega jedro je bilo leta 1873 ustanovljeno kot mesto Winnipeg. Ker je mesto daleč v notranjosti, je podnebje izjemno sezonsko (celinsko) celo po kanadskih standardih, s povprečnimi januarskimi najvišjimi temperaturami okoli -11 °C in povprečnimi julijskimi najvišjimi temperaturami 26 °C.
Winnipeg, znan kot »vrata na zahod«, je železniško in prometno središče z raznolikim gospodarstvom. Vsako leto gosti številne festivale, vključno s Festivalom du Voyageur, Winnipeg Folk Festivalom, Jazz Winnipeg Festivalom, Winnipeg Fringe Theatre Festivalom in Folkloramo. Winnipeg je bil prvi kanadski gostitelj Panameriških iger leta 1967. Je dom več profesionalnih športnih franšiz, vključno z Winnipeg Blue Bombers (kanadski nogomet), Winnipeg Jets (hokej na ledu), Manitoba Moose (hokej na ledu), Winnipeg Sea Bears (košarka) in Winnipeg Goldeyes (baseball).
Etimologija Winnipeg je poimenovan po bližnjem Winnipeškem jezeru, 65 km severno od mesta. Angleški raziskovalec Henry Kelsey je bil morda prvi Evropejec, ki je leta 1690 videl jezero. Prevzel je ime win-nipi (prepisano tudi win-nipiy ali ouenpig) za jezike Cree in Ojibwe, kar pomeni 'motna voda' ali 'kalna voda' (sodobna , ). Francosko-kanadski trgovec s krznom La Vérendrye je jezero imenoval Lac Gouinipique ali Ouinipigon, ko je v tridesetih letih 18. stoletja zgradil prve utrdbe na tem območju. Lokalni časopis The Nor'-Wester je ime vključil na svoj jambor 24. februarja 1866, mesto pa je s tem imenom leta 1873 ustanovila zakonodajna skupščina Manitobe.
Zgodovina Zgodnja zgodovina Winnipeg leži na sotočju rek Assiniboine in Red River, na lokaciji, ki je danes znana kot Forks. Ta točka je bila na križišču kanujskih poti, po katerih so potovali Prvi narodi pred stikom z Evropejci. Dokazi, ki jih zagotavljajo arheologija, petroglifi, skalna umetnost in ustna zgodovina, kažejo, da so domorodci v prazgodovini območje uporabljali za taborjenje, žetev, lov, izdelavo orodij, ribolov, trgovino in dlje na severu za kmetijstvo.
Ocene datuma prve naselitve na tem območju segajo od 11.500 let nazaj na območju jugozahodno od sedanjega mesta do 6000 let nazaj na Forksu. Leta 1805 so kanadski kolonisti opazili, da so se Prvi narodi ukvarjali s kmetijstvom ob Red River. Praksa se je hitro razširila zaradi povpraševanja trgovcev po živilih. Reki sta zagotavljali obsežno prometno omrežje, ki je povezovalo severna Prva ljudstva s tistimi na jugu ob rekah Misuri in Misisipi. Ojibwe so iz brezovega lubja izdelali nekatere prve zemljevide, ki so trgovcem s krznom pomagali pri navigaciji po vodnih poteh na tem območju.
Sieur de La Vérendrye je leta 1738 na tem mestu zgradil prvo postojanko za trgovanje s krznom, imenovano Fort Rouge. Francosko trgovanje na tem mestu se je nadaljevalo več desetletij. Britanska družba Hudson's Bay Company je prevzela oblast, ko je Francija po porazu v sedemletni vojni odstopila ozemlje. Mnogi Francozi, ki so bili lovci, so se poročili z ženskami Prvih narodov; njihovi otroci mešane rase so lovili, trgovali in živeli na tem območju. Njihovi potomci so znani kot Métis.
Lord Selkirk je bil vpleten v prvo stalno naselje (znano kot kolonija Red River), nakup zemlje od družbe Hudson's Bay Company in pregled rečnih parcel v začetku 19. stoletja. Severozahodna družba je leta 1809 zgradila utrdbo Gibraltar, družba Hudson's Bay pa leta 1812 utrdbo Douglas, obe na območju današnjega Winnipega. Družbi sta si močno konkurirali v trgovini. Métis in naseljenci lorda Selkirka so se leta 1816 spopadli v bitki pri Sedmih hrastih. Leta 1821 sta se družbi Hudson's Bay in Severozahodna družba združili, s čimer se je končalo njuno dolgoletno rivalstvo. Utrdba Gibraltar se je leta 1822 preimenovala v utrdbo Garry in postala vodilna postojanka družbe Hudson's Bay v regiji. Poplava je utrdbo uničila leta 1826. Obnovljena je bila šele leta 1835. Obnovljeni del utrdbe, ki ga sestavljajo vhodna vrata in del obzidja, sta blizu današnjega vogala ulic Main Street in Broadway v središču Winnipega.
V letih 1869–70 je bil današnji Winnipeg prizorišče upora na Red River, konflikta med lokalno začasno vlado Métisov pod vodstvom Louisa Riela in prišleki iz vzhodne Kanade. General Garnet Wolseley je bil poslan, da zatre upor. Zakon o Manitobi iz leta 1870 je Manitobo spremenil v peto provinco tri leta stare Kanadske konfederacije. Pogodbo 1, ki je zajemala mesto in velik del okolice, so 3. avgusta 1871 podpisali predstavniki krone in lokalnih avtohtonih skupin, ki so vključevale skupnosti Brokenhead Ojibway, Sagkeeng, Long Plain, Peguis, Roseau River Anishinabe, Sandy Bay in Swan Lake. 8. novembra 1873 je bil Winnipeg ustanovljen kot mesto, njegovo jedro pa je bilo naselje Selkirk.ref name="Winnipeg's History"></ref> Mesto je poimenoval zakonodajalec in tolmač Métisov James McKay. Winnipegov mandat je bil upravljati in zagotavljati občinske storitve državljanom, ki jih je pritegnila širitev trgovine med zgornjim in spodnjim delom Fort Garryja ter Saint Paulom v Minnesoti.
Winnipeg se je hitro razvijal po prihodu Kanadske pacifiške železnice leta 1881. Železnica je ločila severni del mesta, kjer so živeli predvsem Vzhodnoevropejci, od bogatejšega anglosaškega južnega dela mesta. Prispevala je tudi k demografskemu premiku, ki se je začel kmalu po konfederaciji, ko se je frankofonsko prebivalstvo zmanjšalo iz večine v majhno manjšino. Ta premik je leta 1890 povzročil, da je premier Thomas Greenway kontroverzno končal zakonodajno dvojezičnost in ukinil financiranje francoskih katoliških šol.
Sodobna zgodovina (1900–danes)
Do leta 1911 je bil Winnipeg tretje največje mesto v Kanadi. Vendar se je mesto soočilo s finančnimi težavami, ko se je leta 1914 odprl Panamski prekop. Prekop je zmanjšal odvisnost od kanadskega železniškega sistema za mednarodno trgovino; povečanje ladijskega prometa je Vancouvru pomagalo, da je do konca prve svetovne vojne prehitel Winnipeg tako po blaginji kot po številu prebivalcev.
Maja 1919 je več kot 30.000 delavcev zapustilo svoja delovna mesta v tako imenovani splošni stavki v Winnipegu. Stavka je bila posledica povojne recesije, delovnih razmer, dejavnosti sindikalnih organizatorjev in velikega pritoka vojakov iz prve svetovne vojne, ki so se vrnili in iskali delo. Po številnih aretacijah, deportacijah in nasilnih incidentih se je stavka končala 21. junija 1919, ko je bil prebran Zakon o uporu. Skupina pripadnikov kraljeve kanadske konjeniške policije je napadla skupino stavkajočih. Dva stavkajoča sta bila ubita, najmanj trideset drugih pa je bilo ranjenih na dan, ki je postal znan kot Krvava sobota; dogodek je polariziral prebivalstvo. Eden od voditeljev stavke, J. S. Woodsworth, je ustanovil prvo večjo kanadsko socialistično stranko, Kooperativno federacijo Commonwealtha, ki je kasneje postala Nova demokratska stranka. Reprint: .
Zgradba zakonodajnega sveta Manitobe, zgrajena predvsem iz Tyndallovega kamna, je bila odprta leta 1920; njena kupola podpira bronasti kip, okrašen z zlatimi lističi, z naslovom Večna mladost in duh podjetništva (splošno znan kot Zlati fant). Leta 1920 je bilo uvedeno tudi proporcionalno glasovanje, ki se je v provinci uporabljalo do leta 1957. Zlom borze leta 1929 in velika depresija sta povzročila široko brezposelnost, ki sta jo poslabšali suša in nizke cene kmetijskih proizvodov. Depresija se je končala po začetku druge svetovne vojne leta 1939.
V bitki za Hongkong so bili winnipeški grenadirji med prvimi Kanadčani, ki so se vključili v boj proti japonskim vojaškim silam. Pripadniki bataljona, ki so preživeli boj, so bili ujeti in so bili v taboriščih za vojne ujetnike brutalno obravnavani. Leta 1942 je kampanja Victory Loan uprizorila lažno nacistično invazijo na Winnipeg, da bi ozavestila o tveganjih vojne v Evropi. Ko se je vojna končala, je zadržano povpraševanje povzročilo razcvet stanovanjske gradnje, čeprav je gradbeno dejavnost ustavila poplava Rdeče reke leta 1950. Zvezna vlada je ocenila škodo na več kot 26 milijonov dolarjev, čeprav je provinca navedla, da je bila vsaj dvakrat večja. Škoda, ki jo je povzročila poplava, je takratnega premierja Duffa Roblina spodbudila k zagovarjanju gradnje poplavnega kanala Rdeče reke.
Pred letom 1972 je bil Winnipeg največje od trinajstih mest in krajev v metropolitanskem območju okoli rek Red River in Assiniboine. Leta 1960 je bila ustanovljena Metropolitanska korporacija Velikega Winnipega za usklajevanje zagotavljanja storitev v metropolitanski regiji. Konsolidirana metropolitanska enicity vlada, ki je vključevala Winnipeg in okoliške občine, je bila ustanovljena 27. julija 1971 in je začela veljati leta 1972. Zakon o mestu Winnipeg je vključil sedanje mesto. Leta 2003 je bil Zakon o mestu Winnipeg razveljavljen in nadomeščen z listino mesta Winnipeg.
Winnipeg je pred recesijo v zgodnjih 1980-ih doživel hud gospodarski upad, med katerim je mesto utrpelo zaprtje pomembnih podjetij, vključno z Winnipeg Tribune, pa tudi tovarnama za pakiranje mesa Swift's in Canada Packers. Leta 1981 je bil Winnipeg eno prvih mest v Kanadi, ki je podpisalo tristranski sporazum s pokrajinsko in zvezno vlado o prenovi svojega središča mesta, tri ravni vlade pa so k njegovemu razvoju prispevale več kot 271 milijonov dolarjev. Leta 1989 je sanacija in prenova železniških postaj CNR spremenila Forks v najbolj priljubljeno turistično atrakcijo Winnipega. Mesto je ogrožala poplava Red River leta 1997 ter nadaljnje poplave v letih 2009 in 2011.
Geografija
Winnipeg leži na dnu doline Red River, poplavne ravnice z izjemno ravnim reliefom. Je na vzhodnem robu Kanadskih prerij v zahodni Kanadi in je znan kot Vrata na zahod. Winnipeg na zahodu in jugu meji na visokotravnato prerijo ter na severovzhodu na park trepetlik, čeprav je bila večina avtohtonih prerijskih trav odstranjena zaradi kmetijstva in urbanizacije. Je relativno blizu številnih velikih jezer in parkov Kanadskega ščita, pa tudi Winnipeškega jezera (11. največje sladkovodno jezero na Zemlji). Winnipeg ima največji obstoječi zreli mestni gozd brestov v Severni Ameriki. Mesto ima površino 464,08 km2.
Winnipeg ima štiri glavne reke: Red River, Assiniboine, La Salle in Seno. Mesto je bilo v preteklosti močno poplavljeno. Red River je dosegla najvišjo raven leta 1826. Druga velika poplava leta 1950 je povzročila več milijonov dolarjev škode in množične evakuacije. Ta poplava je spodbudila provincialno vlado Duffa Roblina, da je zgradila poplavni kanal Red River, da bi zaščitila mesto. Med poplavo leta 1997 so bili nasipi za nadzor poplav ojačani in dvignjeni z vrečami peska; Winnipeg je utrpel le manjšo škodo v primerjavi z vplivom poplave na mesta brez takšnih struktur, kot je Grand Forks v Severni Dakoti. Na splošno raven teren in slaba drenaža glinenih tal v dolini Red River povzročata tudi veliko komarjev v bolj vlažnih letih.
Podnebje