Kanadske prerije

Kanadske prerije (v Kanadi običajno imenovane preprosto Prerije) so regija v zahodni Kanadi. Pokrivajo kanadski del Velikih planjav in prerijske province in sicer Alberto, Saskatchewan in Manitobo. Te province so delno prekrite s travniki, planotami in nižinami, večinoma v južnih regijah. Najsevernejši deli kanadskih prerij so manj gosto poseljeni, zaznamovani z gozdovi in ​​bolj spremenljivo topografijo. Če je regija opredeljena tako, da vključuje le območja, ki jih pokrivajo prerije, je ustrezna regija znana kot Notranje planote. Fizični ali ekološki vidiki kanadskih prerij segajo do severovzhodne Britanske Kolumbije, vendar to območje ni vključeno v politično uporabo izraza.

Prerije v Kanadi so biom travišča, savana in makija zmernega pasu znotraj prerijske ekoregije Kanade. Ta ekoregija je sestavljena iz severnih mešanih travnikov v Alberti, Saskatchewanu in južni Manitobi ter severnih kratkih travnikov v jugovzhodni Alberti in jugozahodnem Saskatchewanu. Ekocona prerij v Kanadi vključuje severna visoka travišča v južni Manitobi in park Aspen, ki pokriva osrednjo Alberto, osrednji Saskatchewan in južno Manitobo. Prerija se začne severno od Edmontona in pokriva tri province v poševni črti proti jugu vzhodno do meje med Manitobo in Minnesoto. Alberta ima največ zemljišč, razvrščenih kot prerija, Manitoba pa najmanj, saj se borealni gozd v Manitobi začne južneje kot v Alberti.

Glavna podnebja Osrednje podnebje kanadske prerijske regije je opredeljeno kot polsušno podnebje in pogosto temelji na Köppnovem sistemu klasifikacije podnebja. Ta vrsta klasifikacije zajema pet glavnih podnebnih tipov z več kategoričnimi podtipi, ki temeljijo na vzorcu padavin v regiji. Večina prerijskih provinc ima zasneženo, popolnoma vlažno celinsko podnebje s hladnimi poletji (znano kot skupina D) in subarktično podnebje, znano tudi kot razred Dfc na Köppnovi klimatski lestvici. Najjužnejše regije prerij imajo običajno popolnoma vlažno celinsko podnebje s toplimi poletji, Dfb. V delih jugozahodnega Saskatchewana in južne Alberte v Palliserjevem trikotniku je podnebje bolj suho z večjo evapotranspiracijo, kar ima za posledico BSk, hladno polsušno podnebje.

Padavine na kanadskih prerijah so zelo pomembne za preučevanje, saj te lokacije predstavljajo 80 % kmetijske proizvodnje v državi. V povprečju na prerijah pade vsako leto 454 mm padavin. Od treh prerijskih provinc ima Saskatchewan najmanj padavin letno (395 mm), Manitoba pa največ, 486 mm. Največ padavin običajno pade v poletnih mesecih, kot sta junij in julij. Zaradi visoke vlažnosti prerij je verjetnost pojava tornadov velika, kar osrednji Saskatchewan, Alberto in južno Manitobo označuje kot območja z visoko verjetnostjo pojava. Približno 72 % tornadov v Kanadi opazimo na prerijah zaradi sposobnosti poletnih nevihtnih padavin, da se mehansko mešajo z zrakom ob relativno ravni površini regije.

Fizična geografija

Čeprav je regija Kanadske prerije poimenovana po prerijah, ki so v Alberti, Saskatchewanu in Manitobi, je fizična geografija teh treh provinc precej raznolika in jo sestavljajo deli Kanadskega ščita, Zahodnih Kordiljer in kanadskih notranjih planot. Planote obsegajo tako prerije kot borealne ravninske gozdove, medtem ko je ščit, z izjemo sladke vode ob Hudsonovem zalivu, pretežno gozdnat.

Prerije Na kanadskih prerijah se pojavljajo tri glavne vrste travinja: visokotravna prerija, mešana travna prerija in Festuca prerija (ali z uporabo terminologije WWF severna visoka travišča, severna mešana travišča in severna kratka travišča). Vsaka ima edinstveno geografsko razširjenost in značilno mešanico rastlinskih vrst. Vse razen 1 % visokotravnate prerije je bilo spremenjenih v kmetijska zemljišča. Kar je ostalo, je na 6000 km² veliki ravnini s središčem v dolini Rdeče reke v Manitobi. Mešana prerija je pogostejša in je del suhih notranjih ravnin, ki se raztezajo od Kanade proti jugu do ameriške zvezne države Teksas.

Več kot polovica preostalih avtohtonih travinj na kanadskih prerijah je mešanih. Čeprav je razširjena v južnem Saskatchewanu in jugovzhodni Alberti, se zaradi obsežne paše živine ocenjuje, da je ostalo le 24 % prvotnega mešanega prerijskega travišča. Festuca se pojavlja v bolj vlažnih območjih in zaseda severni del prerij v osrednji in jugozahodni Alberti ter zahodno-osrednjem Saskatchewanu.

Jugozahodne kanadske prerije, ki podpirajo rjave in črne tipe tal, so polsušne in zelo nagnjene k pogostim in hudim sušam.

Območja okoli mest Regina in neposredno vzhodno od Calgaryja so prav tako zelo suha. Večina močnih padavin se hitro razblini, ko prečkajo Cheadle na poti proti vzhodu. V povprečnem letu južni Saskatchewan prejme med 30 in 51 cm padavin, večina pa pade med aprilom in junijem. Zmrzal od oktobra do aprila (včasih celo v začetku maja) omejuje rastno dobo za nekatere pridelke.

Vzhodni del kanadskih prerij v Manitobi je dobro zalivan z več velikimi jezeri, kot je Winnipeško jezero in več velikimi rekami. Območje ima tudi razumno količino padavin. Srednji deli Alberte in Saskatchewana so tudi bolj vlažni kot južni in imajo boljša kmetijska zemljišča, kljub krajšemu obdobju brez zmrzali. Območja okoli Edmontona in Saskatoona so še posebej znana kot dobra kmetijska zemljišča. Obe ležita v severnem delu Palliserjevega trikotnika in sta znotraj trepetlikovega parka, prehodnega prerijskega ekoobmočja.

Dalje proti severu postane območje premrzlo za večino kmetijstva, razen gojenja divjega riža in ovčereje, prevladujejo pa ga borealni gozdovi. Izjema pa je regija reke Peace v severozahodni Alberti. Leži severno od 55. vzporednika in je dovolj topla in suha, da podpira ekstenzivno kmetijstvo. Območje pokrivajo trepetlikovi parki; dolge dnevne ure v tej regiji poleti so prednost, kljub temu da ima še krajšo rastno dobo kot osrednja Alberta. Pravzaprav ima kmetijstvo pomembno gospodarsko vlogo v regiji Peace 16 km2.

Demografija

V kanadskem popisu prebivalstva leta 2021 so imele kanadske prerijske province 6.737.293 prebivalcev, od tega 4.262.635 v Alberti, 1.342.153 v Manitobi in 1.132.505 v Saskatchewanu, kar je 4,6 % več kot 6.443.892 leta 2016. Tri province imajo skupno površino 1.960.681 km² (1.787.543 km² kopnega in 173.138 km² sladke vode), od tega 661.848 km² v Alberti, 647.797 km² v Manitobi in 651.036 km² v Saskatchewanu.

Nekatere prerijske regije Kanade so od sredine 20. stoletja doživele hitro rast zaradi razcveta proizvodnje nafte.

Po podatkih StatsCanada so imele prerijske province leta 2016 6.443.892 prebivalcev. Leta 2021 se je število prebivalcev povečalo za 4,6 % na 6.737.293.

Gospodarstvo

Sredi 20. stoletja je gospodarstvo prerij zaradi naftnega razcveta močno zaživelo in povzročilo porast delovnih mest. Glavni panogi sta kmetijstvo in storitve. Kmetijstvo, ki ga sestavljajo živinoreja (govedo in ovce), gojenje poljščin (oves, oljna repica, pšenica, ječmen) in proizvodnja nafte.

Nafta Zaradi proizvodnje nafte se je razširila storitvena panoga, da bi poskrbela za zaposlene v naftnih družbah, ki so črpale nafto. V 1950-ih in 1970-ih je eksplozija proizvodnje nafte povečala vrednost Alberte, kar ji je omogočilo, da je postala »najbogatejša provinca v državi«, Kanada pa ena največjih izvoznic nafte na svetu. Edmonton in Calgary sta s povečanjem delovnih mest v energetski industriji pritegnila večje prebivalstvo, kar je povzročilo tudi rast delovnih mest, ki podpirajo to panogo. Zaradi stalne gospodarske rasti, ki je sledila tej eksploziji, se je prerijska regija začela preusmerjati iz sektorja, ki je temeljil na kmetijstvu, v sektor, ki vključuje storitve. PAul .Chastko, Developing Alberta's oil sands: from Karl Clark to Kyoto (University of Calgary Press, 2004)

Leta 2014 se je svetovni trg nafte zmanjšal in povzročil recesijo, ki je močno vplivala na gospodarstvo. Alberta ima še vedno gospodarstvo, v katerem prevladuje nafta, čeprav se tradicionalne naftne vrtine izsušujejo; severneje so naftni peski (npr. naftni peski Athabasca blizu Fort McMurraya), ki še naprej zagotavljajo delovna mesta za pridobivanje, vrtanje in rafiniranje nafte. Zlasti Saskatchewan je v začetku 20. stoletja gospodarsko zrasel zaradi kanadskega kmetijskega razcveta in prideluje velike pridelke pšenice. Zaradi takšne odvisnosti samo od tega pridelka naj bi imel »gospodarstvo, ki temelji na eni sami pridelki«, vendar je po letu 1945 gospodarstvo s tehnološkim napredkom, ki je omogočil odkritje urana, nafte in pepelike, naredilo nov preobrat.

Pšenica Pšenica Marquis je igrala odločilno vlogo pri preoblikovanju kmetijstva v prerijskih provincah z bogatimi tlemi in dolgimi zimami. Pšenica Marquis je dozorela teden dni prej kot njena predhodnica, Red Fife. Zrelo Marquis je bilo mogoče pobrati, preden so udarile škodljive zgodnje jesenske zmrzali, kar je močno zmanjšalo tveganje za izpad pridelka. Izenačila je vrhunske mlevske in pekovske lastnosti svoje starševske sorte Red Fife. Trda rdeča spomladanska pšenica Marquis je bila odlična krušna moka zaradi visoke vsebnosti beljakovin in glutena. To je utrdilo sloves Kanade po visokokakovostni izvozni pšenici. Tudi Marquis je dajala visoke donose na hektar. Do leta 1920 je Marquis predstavljala 90 odstotkov trde rdeče jarme pšenice, posejane na kanadskih prerijah, kar je med letoma 1906 in 1920 podvojilo proizvodnjo pšenice na nekaterih območjih. Ta priložnost je privabila kmete iz vzhodne Kanade in Združenih držav Amerike, pa tudi iz Ukrajine, Nemčije in Skandinavije, ki so prispeli pred prvo svetovno vojno, ki je leta 1914 ustavila potovanja. Hibridna pšenica Marquis je tako igrala osrednjo vlogo pri uveljavljanju prerijskih provinc kot glavnega svetovnega izvoznega območja žita. George Fedak, "Marquis Wheat" Encyclopedia of Canada (2015) p. 1436 online Robert M Bone, The Regional Geography of Canada (Oxford University Press, 2005) pp.130–133, 397–402. William L Marr, and Donald G. Patterson, ‘’Canada an Economic History’’ (1980) pp. 344–354. W.T. Esterbrook and Hugh G.J. Aitken, ‘’Canadian Economic History’’ (1988) pp. 476–489. Craig Brown and Ramsey Cook, Canada 1896–1921 (1974) pp.49–68.

Kultura in politika Prerije se od preostale Kanade razlikujejo po kulturnih in političnih značilnostih. Najstarejši vpliv na kulturo prerij so imeli Prvi narodi, ki so to regijo naseljevali že tisočletja. Ta regija ima največji delež avtohtonih prebivalcev v Kanadi, zunaj treh ozemelj. Prvi Evropejci, ki so videli prerije, so bili trgovci s krznom in raziskovalci iz vzhodne Kanade (predvsem današnjega Quebeca) in Velike Britanije prek Hudsonovega zaliva. Iz njih so nastali Métisi, ki so bili delavski razred »otroci trgovine s krznom«.

Med naseljevanjem s strani Evropejcev so bile prerije naseljene v ločenih etničnih blokovskih naseljih, kar je dalo območjem značilne britanske, ukrajinske, nemške, francoske ali skandinavsko-kanadske kulture. Prevladujejo družinske kmetije, kjer družine dopolnjujejo svoj denarni dohodek z domačimi kmetijskimi pridelki. Žitni pridelki so glavni tržno koristni pridelek, vendar je imelo mešano kmetovanje naravne prednosti v gozdnatih območjih parkov in borealnih gozdov na severu. Lokalne razmere so privabljale določene etnične skupine. Ukrajince in poljsko dediščino so privlačili parki vzhodne severno-osrednje Alberte.

Južna Alberta je znana po svoji kavbojski kulturi, ki se je razvila v 1880-ih, ko se je začela prava živinorejska reja na odprtih pašnikih. Prvi kanadski rodeo, Raymond Stampede, je bil ustanovljen leta 1902. Ti vplivi so očitni tudi v glasbi kanadskih prerijskih provinc. To je mogoče delno pripisati množičnemu pritoku ameriških naseljencev, ki so se začeli seliti v Alberto (in v manjši meri v Saskatchewan) konec 1880-ih zaradi pomanjkanja razpoložljive zemlje v Združenih državah.