Viljem (Vili) Guček,GORE LJUDJE (1996) slovenski plezalec, specialni in športni pedagog ter glasbenik, *28. november 1966, Trbovlje, SR Slovenija, SFRJ.
Kot športni plezalec se je Vili Guček izkazal na več tekmovanjih tako državne kot mednarodne ravni, dvakrat je dosegel naziv državnega prvaka, leta 2023 pa je izdal tudi plezalni priročnik Prvi koraki v svet vertikale. Poklicno je športni pedagog za otroke s posebnimi potrebami. Poleg tega se ukvarja tudi z glasbo in je med drugim tudi dolgoletni član folk rock skupine Hiša kjer poje in igra bas kitaro.
Zgodnje življenje in izobrazba Vili Guček se je rodil v Trbovljah leta 1966 očetu učitelju kitare in materi zborovodkinji kot mlajši brat tri leta starejšega Andreja Gučka.Guček, A.Jarm, M. (2017)
Zasavskemu alpinističnemu oddelku se je pridružil pri 12 letih po tem, ko mu je nekega četrtka 1978, malo po tistem, ko je zasavski odsek šel na Grenlandijo, ravno v obdobju, ko sta takratno alpinistično skupnost preplavili ideja in vizija prostega plezanja, ga je učitelj tehnike Bojan Pajk povabil v alpinistično šolo.GORE LJUDJE (2024) Načelnik odseka je bil Janez Bizjak.Krejan Čokl, M. (2023) Po tem, ko si je pogledal fotografije in plezalno opremo, ga je ta šport povsem prevzel do te mere, da so se mu tamkajšnji izpiti zdeli pomembnejši od šole.
Že naslednje leto je šel na Kamniško sedlo, v desni steber Brane. Prvi pravi stik s športnim plezanjem je bil predvsem prosto plezanje, za kar je izvedel, ko sta v Dovžanko prišla Ajax Greene in Earl Wiggins. Kasneje je šel še v Chamonix na Mont Blanc:
Plezalna kariera
Tekmovalna kariera Zgodaj začel tekmovati; leta 1985 je sodeloval na prvem mednarodnem tekmovanju v športnem plezanju v Bardonecchii v Italiji, kjer je videl pionirja plezanja Wolfganga Güllicha in Jerryja Moffata med treningom pod steno Parete dei Militi. Na tekmovanje se je odpravil skupaj s Cvetom Jagodicem, Metodom Škarjo morda tudi Tedejem Slabetom. Tekma je trajala tri dni. Prvi dan mu je še šlo, na koncu pa je bila ekipa okrog 30. mesta. Tedaj se je popolnoma poglobil v plezalstvo in tudi videl, kaj mu še manjka.
Leta 1986 je v Mostarju v Bosni in Hercegovini služil vojaški rok. Zelo je treniral in se pripravljal na tekmovanje na Marjanu v Splitu, ker so mu rekli, da bo lahko šel, vendar se nazadnje to ni izšlo.
Leta 1988 je zmagal na prvem slovenskem tekmovanju v športnem plezanju v Ospu, kar je bila tudi prva tekma v Sloveniji:
Zatem se je udeležil tudi tekmovanja v Vipavski Beli, kjer ni doživel velikega uspeha. Ponovno mu je uspelo na državnem tekmovanju v Bohinju, kjer je postal državni prvak. Vzdušje je bilo zelo prijateljsko, vendar je tekmovanje kljub temu potekalo resno. V intervjuju je Guček dejal, da je bil pritisk velik, če si vodil po kvalifikacijah: "Bili smo živčni in veliko smo se okrog tega presmejali v conah s Tedijem, Lukičem in kasneje z Aljotom (Gromom). Podoben občutek sproščene tekme sem imel dosti kasneje na tekmi lednega pokala 2004."
Guček je Slovenijo zastopal tudi na drugih mednarodnih dogodkih, med drugim leta 1988 v Leedsu v Združenem kraljestvu, kjer mu je kljub odlični pripravljenosti spodrsnilo in je padel. Pred tem je bil leta 1987 v Grenoblu, kjer se je odvijalo nekakšno neuradno svetovno prvenstvo na umetni steni; tekmovanja se je udeležil s Slabetom, s katerim sta dosegla uvrstitev na 11. in 12. mestu ter kasneje 21. mesto na svetovnem prvenstvu v Ženevi. Treniral je na umetnih stenah, deskah in "woody-jih", tudi po poškodbi gležnja v Ajdovščini.
V prostem plezanju je leta 1994 preplezal 11 smeri z oceno 8b ali več, vključno z Kaj ti je, deklica (8b+, Mišja peč, Osp). Poskusil je tudi Tedijevo kolo (8c+, Mišja peč), a mu ni uspelo.
Opremljanje poti Že zgodaj, od 1980. let, je začel opremljati nove smeri z ročnim vrtanjem na Zelencu pri Izlakah in lokalnih vadbiščih; prvi vrtalnik znamke Bosch je dobil leta 1989 v Trstu. Navrtal je približno 500 smeri v vzhodni Sloveniji in na Hrvaškem, vključno s plezališči Kotečnik (sektor Luska po poškodbi, smer Umazana igra, 8b+, prvi vzpon 1994), Renke (prva smer Vizija), Pod Škalo v Hrastniku, Mišja peč, Črni Kal, Osp, Hvar (Vela Stiniva, Tvrđava Klis na Markezini gredi, Genom) in Kompanj (Pope on Trial, Defibrilator).PLANETMOUNTAIN (2017) Med svoje najboljše smeri prišteva smeri Rock’n’roll, Corto, Guernica, Umazana igra in Levitacija.
Leta 1996 je diplomiral na Fakulteti za šport na temo ocenjevanja skalnih smeri. Skupaj z Metko Lukančič sta uspešno opravila zagovor diplomske naloge Ocenjevanje in vrednotenje plezalnih vzponov; mentor je bil Stojan Burnik. somentor pa Bojan Leskošek.
Poudarja etiko opremljanja: smeri naj bodo logične, varne, tekoče, brez nepotrebnih svedrov, prilagojene različnim generacijam, z izogibanjem umetnim grifom razen v nujnih primerih. Ime smeri izbere po osebnih asociacijah, npr. Corto po mački in Robertu Cortiju, Rock’n’roll po skupini Hiša in reviji Roc’n’wall, Guernica po Picassovi sliki. Sodeluje v projektu OSP za preopremjanje in vzdrževanje plezališč.PZSpodcasts (2024)
V alpinizmu in drytoolingu je ponovil smer Panta Rhei (M8, WI6, 50 m) v Ovčji vasi 28. januarja 2017.Mikša, P. (2017) Preplezal je tudi smeri z oceno 7c v orodnem plezanju in sodeloval na tekmah, kot je Gmajna dry v Dolu pri Hrastniku.
Prejel je priznanje Občine Trbovlje za trud pri plezališčih.
Priročnik Prvi koraki v svet vertikale Guček je avtor priročnika Prvi koraki v svet vertikale, ki je izšel leta 2023 pri založbi Sidarta.SidartaBukla Knjiga je namenjena začetnikom in se osredotoča na principe racionalnega gibanja v steni, opozarja na napake in svetuje njihovo odpravo, brez načrtov za trening moči. Poudarja tehniko, ravnotežje in eleganco, kar omogoča šibkejšim plezalcem doseganje visoke ravni. Napisal jo je zaradi ponavljajočih vprašanj na tečajih, da prepreči utrjevanje napak in poškodbe, kot so tendiniti zaradi premalo počitka. Andrej Grmovšek in Aljoša Grom sta jo pohvalila kot edini slovenski priročnik o bistvu plezanja – gibanju.
Glasba
Hiša
sličica|Skupina Hiša v času izida kompilacijskega albuma Trenutki 1992 - 2002. Od leve proti desni: Vili Guček, Martin Koncilja, Andrej Guček, Iztok Pepelnjak Neuradno je skupina Hiša nastala leta 1981.Skupina Hiša - Biografija Kot najstniki so Martin Koncilja, Andrej Guček, Vili Guček in Blaž Kovačič na hišnih zabavah ob akustičnih kitarah preigravali pesmi skupin zahodne ameriške obale. Brez imena, ambicij in vizije so se udeležili festivala akustične glasbe v Litiji, kjer so si morali nadeti ime. Preko igre "en, dva, tri, prste razprši" so prišli do črke H, nakar je nekdo dejal "samo, da ne bi bili Hiša".
Leta 1982 so se njihove poti, kar se tiče resnejšega skupnega glasbenega delovanja za desetletje razšle. Vseeno jih je ljubezen do glasbe tu in tam združila, da so preverili, če čar vokalnih harmonij še deluje.
Vilijeva huda poškodba gležnja na tekmovanju, Andrejeva vrnitev po dvoletnem igranju v tujini in Martinova pripravljenost za resnejše delo so na snidenju v zdravilišču v Laškem botrovali odločitvi o resnejšem delovanju. Osnovna smernica je bila transformirati zvok "west coast" rocka v sodobni slovenski rock.
K sodelovanju so pritegnili še izkušenega bobnarja in vokalista Iztoka Pepelnjaka ter basista Tineta Jelena. Leta 1991 je bila uradno ustanovljena skupina, ki je za kratko obdobje nosila ime Bela hiša, vendar je po nesoglasjih z basistom prevzela originalno ime Hiša. Zasedbo so tedaj sestavljali Andrej Guček na prvi solo kitari, Vili Guček na drugi solo kitari, Martin Koncilja na ritem kitari ter Iztok Pepelnjak na bobnih, vokale pa so prispevali vsi.
Skupina je začela s snemanjem pesmi za prvo ploščo pri kateri sta ji pomagala basist Nino de Gleria in klaviaturist Klavdij Skrt, ki sta kakšno leto sodelovala tudi na koncertih, kasneje pa je bas kitaro začel igrati Vili Guček, s čimer je prišlo do stalne zasedbe, ki je ostala nespremenjena do danes. Vili poje glavni vokal v Andrejevi pesmi »Do konca solz« z albuma Nevarna razmerja, za katero je na koncertu v Železnikih leta 2000 povedal: "O tej pesmi lahko rečem samo to, da je čudovito imeti brata, ki ti v tolažbo napiše takšno pesem".Tolar, K. (2000)
Triad Od šolskega leta 2003/2004 Guček poje pri vokalni skupini učiteljev Osnovne šole Litija, ki je leta 2016 prevzela ime Triad.Občan (2016) V tem sestavu pojeta še Melita Rozina in Sandra Rihter, vrsto let pa je pela tudi Mina Čibej. Ob 50-letnici šole je skupina izdala promocijski zgoščenko V sožitju z dvanajstimi skladbami. Producent albuma je bil Andrej Guček, ki je prispeval tudi igranje kitare; kot gostujoča glasbenika sta nastopila učenca Jan Zupančič na cajonu in Jure Tori na harmoniki. Skupina je s svojimi nastopi popestrila številne prireditve v Litiji in okolici.
Osebno življenje Guček poklicno dela kot športni pedagog na osnovni šoli v Litiji, kjer se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami in je opravil defektološko dokvalifikacijo na DIF-u. Plezanje vidi kot terapevtsko metodo zanje, opozarja pa na pomanjkanje znanja inštruktorjev za varnost. Ima sina Jakoba, pri čemer mu je žal za manj skupaj preživetega časa zaradi plezanja; bratovemu sinu je Andrej Guček na albumu Temne zore posvetil pesem »Jakob«.Poštrak, M. (2010) Kljub letom in minulim poškodbam kolena in rame, Vili plezanje vidi kot privilegij in način življenja. Leta 2024 je gostoval v podkastu Planinske zveze Slovenije, kjer je razpravljal o plezanju, glasbi ter kreativnem procesu.
Bibliografija
Prvi koraki v svet vertikale (Sidarta, 2023)
Diskografija
S skupino Hiša
Hiša (ZKP RTV Slovenija, 1994) Neskončna pot (ZKP RTV Slovenija, 1996) Illusion Anyway - Tribute to Neil Young (ZKP RTV Slovenija, 1997) Kompas srca (ZKP RTV Slovenija, 1998) Nevarna razmerja (ZKP RTV Slovenija, 2000) Silicijevo nebo (ZKP RTV Slovenija, 2002) Trenutki 1992 - 2002 (ZKP RTV Slovenija, 2004) Za en dotik (ZKP RTV Slovenija, 2006) Čas ali svoboda (Multi Records, 2010) Skoraj poletje (ZKP RTV Slovenija, 2011) Peaceful Riders (Sinthome Records, 2013) Illusion Anyway 2 - Tribute to Neil Young (Sinthome Records, 2014) Radiolive (Sinthome Records, 2015)
S skupino Triad
V sožitju (2016)
Sklici
Viri
Kategorija:Slovenski športni plezalci Kategorija:Člani skupine Hiša Kategorija:Trboveljčani Kategorija:Slovenski bas kitaristi Kategorija:Slovenski kitaristi Kategorija:Slovenski flavtisti Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani