YUSCII je neuradno in ljudsko ime za 7-bitno kodiranje znakov pisav po standardu JUS, ki se je uporabljalo v nekdanji Jugoslaviji. Gre za nacionalno različico standarda ISO/IEC 646. Vsebuje naslednje standarde:

JUS I.B1.002 (ISO-IR-141, ISO 646-YU), ki kodira gajico, in se rabi za bosanščino, črnogorščino, hrvaščino, slovenščino, srbohrvaščino in latinično srbščino (1982). JUS I.B1.003(-serb) (ISO-IR-146), ki kodira srbsko cirilico (1986). JUS I.B1.004(-mac) (ISO-IR-147)), ki kodira makedonsko cirilico (1986).

Pregled in zgodovina

Za kodiranje slovenskih in drugih znakov gajice je bila prva različica standarda JUS I.B1.001 osnovna različica (Ur. list SFRJ št. 72/82) sprejeta leta 1982. Temeljila je na mednarodnem standardu ISO/IEC 646 iz leta 1973, ki je temeljil na ameriškem standardu ANSI X3.4-(1968) iz leta 1968, bolj znanem kot ASCII. Tudi obe drugi cirilični kodiranji temeljita na standardu ISO/IEC 646, 7-bitnem latiničnem kodiranju znakov. Ta kodiranja so se uporabljala v Jugoslaviji pred široko rabo kasnejših standardov: CP 852, ISO/IEC 8859-2 / 8859-5, Windows-1250 / 1251 in ISO/IEC 10646 (UCS) / Unicode. Ime je dobilo po ASCII, kjer je bila prva beseda »ameriški« (A) nadomeščena z »jugoslovanski« (YU): »jugoslovanski standardni kod za izmenjavo informacij«. Posebni standardi se včasih imenujejo tudi s krajevnim imenom: SLOSCII, CROSCII ali SRPSCII za JUS I.B1.002, SRPSCII za JUS I.B1.003, MAKSCII za JUS I.B1.004.

JUS I.B1.002 je nacionalna različica standarda ISO/IEC 646, tj. enakovredna osnovnemu ASCII, pri čemer je deset manj pogosto rabljenih znakov: @, [, \, ], ^, `, {, |, }, ~, nadomestilo pet velikih in malih specifičnih črk gajice: Ć / ć, Č / č, Đ / đ, Š / š, Ž / ž:

+ Spremembe v JUS I.B1.002 @ ↦ Ž [ ↦ Š \ ↦ Đ ] ↦ Ć ^ ↦ Č ` ↦ ž { ↦ š | ↦ đ } ↦ ć ~ ↦ č

+ Spremembe v JUS I.B1.003/.004 @ ↦ Ж A ↦ А B ↦ Б C ↦ Ц D ↦ Д E ↦ Е F ↦ Ф G ↦ Г H ↦ Х I ↦ И J ↦ Ј K ↦ К L ↦ Л M ↦ М N ↦ Н O ↦ О P ↦ П Q ↦ Љ R ↦ Р S ↦ С T ↦ Т U ↦ У V ↦ В W ↦ Њ X ↦ Џ Y ↦ Ѕ Z ↦ З [ ↦ Ш \ ↦ Ђ/Ѓ ] ↦ Ћ/Ќ ^ ↦ Ч ` ↦ ж a ↦ а b ↦ б c ↦ ц d ↦ д e ↦ е f ↦ ф g ↦ г h ↦ х i ↦ и j ↦ ј k ↦ к l ↦ л m ↦ м n ↦ н o ↦ о p ↦ п q ↦ љ r ↦ р s ↦ с t ↦ т u ↦ у v ↦ в w ↦ њ x ↦ џ y ↦ ѕ z ↦ з { ↦ ш | ↦ ђ/ѓ } ↦ ћ/ќ ~ ↦ ч

Cirilična standarda nadalje nadomeščata črke latinske abecede z ustreznimi črkami cirilice. Љ (lj), Њ (nj), Џ (dž) in Ѕ (dz) ustrezajo latiničnim digrafom in so preslikane čez latinične črke, ki se v srbščini ali makedonščini ne uporabljajo (q, w, x, y).

YUSCII je bil prvotno razvit za teleprinterje, vendar se je razširil tudi na računalniško rabo. To je bilo med razvijalci programske opreme, ki so v svoji izvorni kodi potrebovali izvirne znake ASCII, kot so {, [, }, ], ^, ~, |, \, na splošno ocenjeno kot slaba zamisel (težava, ki jo delno rešujejo trigrafi v jeziku C). Po drugi strani pa je prednost YUSCII, da ostane relativno berljiv, tudi če podpora zanj ni na voljo, podobno kot ruski KOI-7. Mnogi poskusi, da bi ga nadomestili z nečim boljšim, so zaradi omejene podpore propadli. Sčasoma je Microsoftova uvedba kodnih strani, pojav Unicoda in razpoložljivost pisav () končno pomenila zanesljiv (a kljub temu še vedno počasen) konec YUSCII.

Postavitev kodne strani

Kodne točke so ostale večinoma enake kot v ASCII, da se je ohranila največja združljivost. Naslednja razpredelnica prikazuje dodelitev znakovnih kodov v YUSCII. Prikazani so tako latinični kot cirilični glifi:

Nabori standarda YUSCII za latinično in cirilično pisavo bosanščine, črnogorščine, hrvaščine, makedončnine, slovenščine, srbščine in srbohrvaščine 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F 0x NUL SOH STX ETX EOT ENQ ACK BEL BS HT LF VT FF CR SO SI 1x DLE DC1 DC2 DC3 DC4 NAK SYN ETB CAN EM SUB ESC FS GS RS US 2x  SP  ! " # $ % & ' ( ) * + , - . / 3x 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 : ; < > ? 4x Ž/Ж A/А B/Б C/Ц D/Д E/Е F/Ф G/Г H/Х I/И J/Ј K/К L/Л M/М N/Н O/О 5x P/П Q/Љ R/Р S/С T/Т U/У V/В W/Њ X/Џ Y/Ѕ Z/З Š/Ш Đ/Ђ/Ѓ Ć/Ћ/Ќ Č/Ч _ 6x ž/ж a/а b/б c/ц d/д e/е f/ф g/г h/х i/и j/ј k/к l/л m/м n/н o/о 7x p/п q/љ r/р s/с t/т u/у v/в w/њ x/џ y/ѕ z/з š/ш đ/ђ/ѓ ć/ћ/ќ č/ч DEL

World System Teletext

YUSCII se ne sme zamenjevati z latiničnim naborom G0 za srbščino, hrvaščino in slovenščino ali ciriličnim naborom G0 za srbščino, ki ga določa standard World System Teletext (WST). Tako kot YUSCII tudi ti temeljijo na ASCII in so, kjer je mogoče, homologni drug drugemu za srbske črke. Vendar pa sprejemajo različne odločitve in posledično niso združljivi z YUSCII. Tudi makedonski črki Ќ in Ѓ imata dodeljena edinstvena položaja in ne enaka kot njuni srbski ustreznici, medtem ko mala črka Џ (џ) in makedonski črki Ѕ, ѕ niso podprte. Nabori WST G0 so podrobno opisani spodaj za referenco.

Nabora standarda World System Teletext G0 za latinično in cirilično pisavo bosanščine, črnogorščine, hrvaščine, (delno) makedončnine, slovenščine, srbščine in srbohrvaščine 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F 0x NUL SOH STX ETX EOT ENQ ACK BEL BS HT LF VT FF CR SO SI 1x DLE DC1 DC2 DC3 DC4 NAK SYN ETB CAN EM SUB ESC FS GS RS US 2x  SP  ! " # Ë/$ % & ' ( ) * + , - . / 3x 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 : ; < > ? 4x Č/Ч A/А B/Б C/Ц D/Д E/Е F/Ф G/Г H/Х I/И J/Ј K/К L/Л M/М N/Н O/О 5x P/П Q/Ќ R/Р S/С T/Т U/У V/В W/Ѓ X/Љ Y/Њ Z/З Ć/Ћ Ž/Ж Đ/Ђ Š/Ш ë/Џ 6x č/ч a/а b/б c/ц d/д e/е f/ф g/г h/х i/и j/ј k/к l/л m/м n/н o/о 7x p/п q/ќ r/р s/с t/т u/у v/в w/ѓ x/љ y/њ z/з ć/ћ ž/ж đ/ђ š/ш■

Glej tudi

kodiranje šumnikov cirilica

, računalnik z vgrajenim naborom YUSCII , računalnik z vgrajeno različico nabora ASCIII

Opombe

Sklici

Viri

Zunanje povezave

Kategorija:Nabori znakov Kategorija:Kodiranje znakov