thumb|desno|300px|Zastava Lábaru, ki je simbol kantabrianizma Kantabrijski nacionalizem ali kantabrianizem () je družbeno-politično gibanje v Kantabriji, v severni Španiji. Gibanje ima korenine v 19. stoletju, kljub temu se je današnji kantabrianizem izoblikoval po padcu Francove diktature in demokratizaciji španske države.
V zadnjih letih je nastalo veliko političnih strank, ki predstavljajo kantabrianizem. Nekatere teh so še vedno aktivne. Cilj gibanja doseči priznanje posebnega kantabrijskega naroda in še naprej širiti avtonomne pravice dežele. Neznatno je število nacionalistov, ki zahtevajo popolno samostojnost Kantabrije od Španije.
Veliko nacionalistov raje uporabi ime La Montaña (Gorski svet) namesto poimenovanja Kantabrija, zato se imenuje kantabrianizem tudigorski nacionalizem ().
Zgodovina Kantabrijski nacionalizem je bil v 19. stoletju kulturno gibanje, ki si je prizadevalo ohraniti in ponovno vzpostaviti ljudske in zgodovinske vrednote v gorski pokrajini. Glavna zastopnika sta bila pisatelj Amós de Escalante ter pisatelj in politik José María de Pereda.
V začetku 20. stoletja se je premaknil kantabrianizem na politično smer. Zgodovinar in katoliški duhovnik Mateo Escagedo Salmón je poskusil ponovno pridobiti stare pravice samouprave v Kantabriji kot pokrajinski zbori (concejo) ali pravica do volitev načelnikov. Leta 1927 so politiki poskusili ustanoviti pokrajinsko stranko, toda so prišli navzkriž s premožnim meščanstvom v Santanderju. Prav tako je španska central vlada zavračala kantabrianizem, ker je bilo santandersko pristanišče življenjsko pomembno za gospodarstvo Kastilije.
V drugi španski republiki se je razmahnil kantabrianizem in je dobila pokrajina avtonomijo, ki jo je po španski državljanski vojni uničila Francova diktatura.
Današnji kantabrianizem V 80. 20. stoletja so bile ustanovljene stranke Agrupación Nacionalista Cántabra, Kantabrijska Nacionalistična Stranka (Partido Nacionalista de Cantabria) in Društvo za zaščito interesov Kantabrije (Asociación para la Defensa de los Intereses de Cantabria). Od takrat je bilo ustanovljeno še več, večinoma kratkoživih strank in društev.
Kantabrijske nacionalistične stranke se kandidirajo na vseh volitvah v deželi. Doslej niso dobile mandatov v avtonomnem parlamentu.
Nacionalisti zahtevajo priznanje zastave Lábaru kot uradni simbol Kantabrije, ustanovitev samostojnih kantabrijskih medijev (npr. televizija) ali ponovno priključitev tistih območij, ki so nekoč pripadala zgodovinski Kantabriji. Nekateri nacionalisti zahtevajo večje avtonomne pravice (nekaj jih zahteva tudi državno samostojnost). Bili so nacionalisti, ki so dali pobudo za priznanje t. i. kantabrijskega jezika, vendar so ga oblasti zavračale, niti drugi nacionalisti ali Kantabrijci niso podpirali pobude. Jezikoslovci menijo, da tega jezika ni, samo nekaj starih ljudi govori starinsko narečje v nekaterih gorskih vaseh, ki je prehod med asturleonščino in kastilijsko španščino. Poleg tega asturleonščina ni izvirni jezik Kantabrije, ravno nasprotno: Kantabrija je prispevala k nastanku in širjenju kastilijskega jezika, ki je postal temelj današnje španščine.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Politika Španije Kategorija:Nacionalizem Kategorija:Kantabrija Kategorija:Avtonomija