Gomoljavi luknjičar (znanstveno ime Polyporus tuberaster) je gliva iz rodu luknjičarjev (Polyporus).
Značilnosti Okrogel klobuk je sprva sploščen in kupolast, pri starejših gobah pa postane vdrt ali lijakast. Odvisno od zaloge hrane lahko doseže premer od 2 do 15 cm. Kožica klobuka se raztrga v radialno poravnane, temnejše in včasih resaste luske. Barva se spreminja od bledo rumenkaste do oker, preko oker rdečkaste do oker rjavkaste.
Trosovnica je belkaste barve in je sestavljena iz relativno grobih, okroglih do podolgovatih por, ki potekajo daleč navzdol po betu. Merijo 0,5–2 × 0,5–1 mm.
Bet je bele do svetlo okraste barve, visok do 6 cm in debel do 1,5 cm. Pri mladih gobah je nameščen na sredini klobuka, s starostjo lahko zaradi neenakomerne rasti postane ekscentričen. V dnišču je zadebeljen in v primeru, da je podlaga v stiku s tlemi, pritrjen na gomoljast sklerocij.
Meso je belkasto, žilavo in nima posebnega vonja in okusa.
Razširjenost in življenjski prostor Razširjen je po vsemu svetu. V Evropi se pojavlja od sredozemske regije do južne Norveške in Švedske. Raje ima topla poletna območja in se izogiba hladnim, vlažnim severnim nižinam in hribovjem. Ni ga v iglastih gozdnih območjih in na nadmorski višini nad 800 m.
Je gniloživka, ki naseljuje odmrla debla in veje listavcev, ter v lesu povzroča belo gnilobo. Gobe rastejo bodisi neposredno iz odmrlega lesa bodisi iz sklerocijev, ki se nahajajo v tleh. Ta gomoljasti organ je sestavljen iz združenih glivičnih niti, ki obdajajo zemljo, kamenje in korenine. Sklerociji se razvijejo tam, kjer je podlaga v intenzivnem stiku s tlemi in služijo kot zaloga hranil, ki glivi omogočajo rast tudi po popolnem razpadu lesne podlage. Najpogosteje jih tvorijo na območjih s suhimi, toplimi poletji in lahko proizvajajo nove gobe več let.
Mikroskopske značilnosti Trosni odtis je bele barve. Trosi so podolgovato elipsaste oblike, gladki in merijo 9,5–14,5 x 3,5–4,5 μm.
Podobne vrste luskati luknjičar (Cerioporus squamosus) satjasta novostrnjenka (Neofavolus alveolaris) zimska strnjenka (Lentinus brumalis)
Uporabnost Užitna.
Zgodovinski viri iz srednje in južne Evrope v 18. in 19. stoletju omenjajo, da so njihove sklerocije včasih nabirali in jedli. Opisovali so jih kot škrobnate, krompirju podobne gomoljičke. Nikoli niso bile osnovno živilo, temveč bolj zanimivost ali hrana, ki omogoča preživetje v obdobjih lakote.
V raziskavi izvlečkov micelijske kulture gomoljavega luknjičarja so ugotovili, da zavirajo rast rakavih celic s povzročitvijo apoptoze. Pomembno je, da izvleček, za razliko od nekaterih kemoterapevtikov, ni povečal deleža celic, odpornih na terapijo.
Galerija slik
Sklici
Zunanje povezave
Gobe.si
Kategorija:Užitne gobe Kategorija:luknjarke Kategorija:Vrste gliv Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801