alt=Rastlina boba|sličica|Rastlina boba Bob (znanstveno ime Vicia faba L.) je najstarejša gojena stročnica, gojili so jo že Kitajci (približno 5000 pr. n. št.) in Egipčani (približno 3000 pr. n. št.). V antični dobi je bil sveta ali čarobna rastlina. Stari Grki in Rimljani so imeli množico obredov, povezanih z bobom. Bil je ena najpomembnejših prehranskih rastlin, dokler ga niso v 16. stoletju izpodrinile rastline, prinešene iz Amerike (fižol, krompir, koruza). Danes se v človeški prehrani malo uporablja, njegova uporaba kot krmna rastlina pa je še vedno pogosta. Vsebuje tudi veliko vlaknin, največ od vseh stročnic, zato je pogosto povezan z napenjanjem.
Opis rastline Bob je pokončna enoletnica s krepkim, robatim steblom, ki je kvadratno v prerezu. Zraste od 0,5 do 1,8 metra visoko. Listi so pecljati, pernato sestavljeni iz jajčasto suličastih lističev. Cvetovi so veliki od 1 do 4 cm, združeni v socvetja, beli ali vijoličasto nadahnjeni, z veliko, temno piko na stranskih krilih. Imajo močan sladek vonj, ki je privlačen za čebele in druge opraševalce. Plod je do 10 cm dolg naguban mnogosemenski strok. Strok vsebuje 3-8 okroglih do ovalnih semen premera 5-10 mm.
Prehranska vrednost Sveži stroki vsebujejo 72–79 % vode, 6,5–8,4 % beljakovin, 0,4–0,8 % maščob, 18 % ogljikovih hidratov, holesterol, lecitin, vitamine in minerale. Energijska vrednost je 368 kJ/100 g.
Sklici alt=Seme boba|sličica|Seme boba Kategorija:Stročnice Kategorija:Zelenjava Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753