Henrik IV. Angleški

Henrik IV., angleški kralj od leta 1399 do 1413, * , † 20. marec 1413

Henrik je bil sin Janeza Gauntskega, vojvode Lancasterja (sina kralja Edvarda III.) in Blanche Lancasterške.

Henrik je bil vpleten v upor leta 1388 proti Rihardu II., svojemu prvemu bratrancu, vendar ni bil kaznovan. Vendar pa je bil leta 1398 izgnan z dvora. Ko je Henrikov oče umrl leta 1399, je Rihard Henriku preprečil dedovanje očetovih posesti. Tega leta je Henrik zbral skupino privržencev, strmoglavil in zaprl Riharda II. ter uzurpiral prestol; ta dejanja so kasneje prispevala k dinastičnim sporom v vojni dveh rož (1455–1487).

Henrik je bil prvi angleški vladar, čigar materni jezik je bila angleščina (namesto francoščine) po normanski osvojitvi, več kot 300 let prej. Kot kralj se je soočil z več upori, najresnejši je bil upor Owaina Glyndŵrja, zadnjega Valižana, ki je zahteval naziv princa Walesa in angleškega viteza Henryja Percyja (Hotspurja), ki je bil ubit v bitki pri Shrewsburyju leta 1403. Henrik IV. je imel šest otrok iz prvega zakona z Mary de Bohun, medtem ko njegov drugi zakon z Joan Navarrsko ni imel preživelih otrok. Henrikov in Maryjin najstarejši sin, Henrik Monmouthski, je prevzel vladanje leta 1410, ko se je kraljevo zdravje poslabšalo. Henrik IV. je umrl leta 1413, nasledil pa ga je njegov sin kot Henrik V.

Sklici

Zunanje povezave Encyclopædia Britannica

Kategorija:Vladarji v 15. stoletju Kategorija:Angleški kralji Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola