Anton Vramec (tudi Antun Vramec, Antonius Vramez, Antol Vramecz ali Anthonius Wrametz), slovensko-hrvaški (kajkavski) duhovnik, pisatelj, filozof in kronist, * 1538, Ormož, † 1587/8, Varaždin.
Napisal je prvo zgodovinsko knjigo v slovenščini. To je bila tudi druga knjiga, napisana v kajkavskem narečju, poleg tega je bil eden od utemeljiteljev kajkavske književnosti.
Življenje Vramec se je rodil leta 1538 v Ormožu ali njegovi okolici in umrl leta 1587 v Varaždinu. Teologijo je študiral na Dunaju in kasneje še v Rimu, kjer je leta 1567 dosegel doktorat iz teologije in filozofije. Istega leta se je preselil v Zagreb, kjer je postal kanonik. Leta 1571 je postal arhidiakon v Becsehelyju. Leta 1573 se je preselil v Varaždin, kjer je prav tako opravljal poklic arhidiakona. Prihod Vramca v Varaždin je zaznamoval nastanek varaždinskega literarnega kroga, kateremu je Vramec sam pripadal.
Od leta 1578 do 1580 je bil duhovnik v Brežicah, od leta 1580 do 1582 pa arhidiakonakon v Dubicah. Leta 1582 so mu bile odvzete vse dolžnosti duhovnika. Kljub njegovemu naprednemu razmišljanju se nikdar ni povezoval s protestantskimi gibanji.
Delo Prvo Vramčevo delo je bila svetovna kronika z naslovom Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom, ki je izšla v Ljubljani leta 1578. To je bilo prvo poljudno zgodovinsko delo, napisano v slovenščini v habsburških deželah. Leta 1586 je Vramec v Varaždinu izdal knjigo pridig in komentarjev z naslovom Postilla po nedelne i po godovne dni na vse leto vezda znovič spravljena po Antonu Vramcu Svetoga pisma doktoru i cirkve varaždinske plebanušu. Obe knjigi je natisnil Janez Mandelc. Da bi zatrl liturgične knjige, ki jih je izdala protestantska reformacija, je Vramec v svojih delih namerno uporabljal preprost jezik, ki ga je govorilo prebivalstvo Slavonije. Vramec je v Varaždinu leta 1586 izdal še knjigo Postilla, morda po naročilu Jurija Draškovića, škofa rimskokatoliške nadškofije v Zagrebu, ki je odredil objavo novih knjig, s katerimi bi oporekal spisom Mihajla Bučića. 1544. Grad Velika zauiet be od Turkou, izdan od nekih kmeticheu.
1545. Turczi robili zu na ſlouenieh, terze zouo Petrouzki ali Kraleuzki Turczi. Miklouuſa Zrinſzkoga Bana Szlouenſzkoga, pod Konſzkim Turczi razbiſse i porobiſse dozta. Opet na Kraincze, pole latnechko, oberh Koztanieuicze poleg vode Kerke, Turczi porobiſe i odpelaſse dozta liudi. Grad Moiſzlauinu ieſzu ouoleto Turzy vzeli.
1556. Zygetgrad obſzedoſse veliku mochiu Turczy, terti eruati iako pocheſse. Da dobri Vitez i Kapitan Marko Horuat, ſzile i iakozti Turſzkoi obderſa grada Zigeta. Ferdinand Herczeg Bechky zin Kralia Ferdinanda, z uoizku dole g Bobouiſchu doide i opet odze grada Bobouiſche od Turkou i oſztale okoli gradi.
Koſztaniczu grad Turczi zauieſse, Zdal ie Grada neky Nemecz Loztohar, ky ie bil Kapitan v Gradu, za peneze Turkom, zkoteroga grada vſza Horuaczka zemlia opuſzte i Szlouenſzka.
1566. Soliman Turſzky Czar na Vogreh zuoiſzku i ſzylu veliku i nezgouornu doide, i Grad mochni i terdny Zyget podszede, vkom grade ie bil Goſzp: Miklouus Zrinzky Groff, Kapitan. Czar vze grada i Zrinſzky Miklouus onde v gradu poginu i vmorien be za veru Kerſzanzku u dober iaki i mochna zercza Vitez: Glauu odſzekſy niegoun Turczy, poſztaſe Maximilianu Czeſzaru v Tabor.
1566. Szoliman Czar takaiſe pod Zygetom vmre Mahumetu ſzuoiemu da vruku Duſu. Szultan Szelim po ſzuoiem Oteze Szolimane, Turfzky i Czarigradzky Czar posta, gda bi bil ſztar cheterdeſzet i due lete od Ottomanſzkoga pokolenia.
Sklici
Viri
"
Kategorija:Hrvaški zgodovinarji Kategorija:Slovenski zgodovinarji Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Hrvaški pisatelji Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Slovenski filozofi Kategorija:Hrvaški filozofi