Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic z močnim, ukrivljenim kljunom, pokončno držo in s kremplji na nogah. Razvrščene so v štiri družini, ki obsegajo približno 410 vrst v 101 rodu. Večina jih živi v tropskih ter subtropskih območjih. Te štiri družine so Psittaculidae (papige Starega sveta), Psittacidae (afriške papige in papige Novega sveta), Cacatuidae (kakaduji) in Strigopidae (novozelandske papige). Tretjini vseh vrst papig grozi izumrtje, v povprečju imajo večje tveganje izumrtja (po indeksu Rdečega seznama IUCN) kot katera koli druga primerljiva skupina ptic. Največja raznolikost papig je v Južni Ameriki in Avstralaziji.

Etimologija Ime 'Psittaciformes' izhaja iz starogrške besede za papigo (), katerega izvor ni jasen. Ktezij (5. stoletje pr. n. št.) je zapisal ime po indijanskem imenu za ptico, najverjetneje za eno izmed vrst papig iz rodu Psittacula. Plinij starejši (23/24–79 n. št.) je v svojem delu Naravoslovje (Naturalis historia, knjiga 10, poglavje 58) zapisal, da so Indijci ptico imenovali »siptaces«; vendar do danes niso našli nobenega indijskega imena, ki bi se ujemalo s tem zapisom.

Beseda papiga je v slovenščino prišla prek nemške besede Papagei in starofrancoske papegai, ki izvirata iz arabske besede babbag̣āc (‛papagaj’). Različica pȃpiga je v slovenščino prešla prek hrvaške oblike pàpiga, ki ima enak izvor.

Opis Najbolj očitna značilnost papig je močan, ukrivljen in širok kljun. Zgornja čeljust je izrazita, ukrivljena navzdol in se konča v konici. Ni zraščena z lobanjo, zato se lahko premika neodvisno, kar papigam omogoča izjemno močan ugriz. Veliki makao ima na primer silo ugriza približno 35 kg/cm2, kar je primerljivo z ugrizom večjega psa. Spodnja čeljust je krajša z ostro, navzgor obrnjeno rezalno ploskvijo, ki se giblje ob ravnem delu zgornje čeljusti in deluje podobno kot nakovalo. Čutni receptorji se nahajajo vzdolž notranjih robov keratiniziranega kljuna, kar jim omogoča spretno rokovanje s predmeti. Papige, ki se prehranjujejo s semeni, imajo močan jezik s podobnimi receptorji za dotik kot tisti na konici kljuna. Ti jim omogočajo manipulirati s semeni ali nameščati oreščke v kljunu, tako, da lahko čeljusti uporabijo ustrezno silo za lomljenje.

Glava je velika, oči so nameščene visoko in ob straneh lobanje, zato je vidno polje papig drugačno od drugih ptic. Brez obračanja glave lahko vidijo pod kljunom, nad in precej daleč za glavo. Papige imajo tudi precej široko čelno binokularno vidno polje, čeprav ni tako široko kot pri primatih. Za razliko od ljudi je vid papig občutljiv na ultravijolično svetlobo.

Papagaji imajo močna zigodaktilna stopala (dva prsta obrnjena naprej in dva nazaj) z ostrimi, podolgovatimi kremplji, ki jih uporabljajo za plezanje in zibanje. Večina vrst lahko uporabljati stopala za manipuliranje s hrano in drugimi predmeti z visoko stopnjo spretnosti, podobno kot človek uporablja roke.

Prevladujoča barva perja pri papigah je zelena, čeprav ima večina vrst v manjših količinah nekaj rdeče ali druge barve. Kakaduji pa so večinoma črni ali beli z dodatki rdeče, rožnate ali rumene barve.

Močan spolni dimorfizem v perju ni značilen za papige, z nekaterimi izjemami, kot je papiga eklektus. Vendar pa je bilo dokazano, da nekatere vrste papig kažejo spolni dimorfizem perja v ultravijoličnem spektru, ki je za ljudi običajno neviden.

Sistematika

Red Psittaciformes vključuje štiri družine, ki obsegajo približno 410 vrst v 101 rodovih.

Naddružina Strigopoidea: novozelandske papige   Družina Strigopidae Poddružina Nestorinae: dva rodova z dvema živečima vrstama (kea and novozelandska kaka) ter več izumrlimi vrstami iz novozelandske regije Poddružina Strigopinae: neleteči, kritično ogroženi kakapo z Nove Zelandije   Naddružina Cacatuoidea: kakaduji Družina Cacatuidae Poddružina Nymphicinae: en rod z eno vrsto, nimfa. Poddružina Calyptorhynchinae: črni kakaduji   Poddružina Cacatuinae Pleme Microglossini: en rod z eno vrsto, veliki črni kakadu Pleme Cacatuini: štirje rodovi belih, rožnatih in sivih vrst Naddružina Psittacoidea: prave papige Družina Psittacidae: afriške papige in papige Novega sveta Poddružina Psittacinae: dva afriška rodova, Psittacus in Poicephalus Poddružina Arinae Pleme Arini: 18 rodov   Pleme Androglossini: 7 rodov   Družina Psittaculidae: papige Starega sveta Poddružina Psittrichasinae: dva rodova, Psittrichas, Coracopsis Poddružina Platycercinae Pleme Pezoporini: talne papige in sorodniki Pleme Platycercini: širokorepe papige Poddružina Psittacellinae: en rod (Psittacella) z več vrstami Poddružina Loriinae Pleme Loriini: loriji in lorikeete   Pleme Melopsittacini: en rod z eno vrsto, skobčevka Pleme Cyclopsittini: figove papige Poddružina Agapornithinae: trije rodovi Poddružina Psittaculinae Pleme Polytelini: trije rodovi Pleme Psittaculini: azijske papige Pleme Micropsittini: en rod (pritlikave papige)

Glej tudi sokoli (bližnji sorodniki papig)

Sklici

Navajani viri

Zunanje povezave

Parrot videos on the Internet Bird Collection

* Kategorija:Redovi ptičev Kategorija:Taksoni, opisani leta 1830