Stockholm () je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltskega morja ob vhodu v jezero Mälaren. V občini živi približno 1 milijon ljudi, 1,6 milijona v urbanem območju mesta, 2,5 milijona pa v njegovem metropolitanskem območju. Mesto se razteza čez štirinajst otokov, kjer se jezero Mälaren izliva v Baltsko morje. Zunaj mesta na vzhodu in vzdolž obale je otoška veriga Stockholmskega arhipelaga. Območje je bilo poseljeno že od kamene dobe, v 6. tisočletju pred našim štetjem, in ga je leta 1252 ustanovil švedski državnik Birger Jarl. Mesto služi kot sedež okrožja Stockholm.
Stockholm je kulturno, medijsko, politično in gospodarsko središče Švedske. Samo stockholmska regija predstavlja več kot tretjino BDP države, in je med desetimi najboljšimi regijami v Evropi po BDP na prebivalca. Velja za globalno mesto, je največje v Skandinaviji in glavno središče sedežev podjetij v nordijski regiji. V mestu so nekatere najvišje uvrščene evropske univerze, kot so Karolinski inštitut (medicina), Kraljevi tehnološki inštitut KTH, Ekonomska šola Stockholm in Univerza v Stockholmu. V Stockholmska koncertna dvorana in mestna hiša gostita letne podelitve Nobelovih nagrad in banket. Eden najbolj cenjenih muzejev v mestu, Muzej Vasa, je najbolj obiskan muzej v Skandinaviji. Stockholmski metro, odprt leta 1950, je znan po dekorju svojih postaj; imenujejo ga najdaljša umetniška galerija na svetu. Mesto je bilo gostitelj poletnih olimpijskih iger leta 1912 in je od takrat gostilo več drugih mednarodnih športnih dogodkov.
Stockholm je glavno finančno središče Švedske, eno največjih v Skandinaviji, in gosti več največjih švedskih podjetij. Poleg tega je v Stockholmu sedež večine največjih švedskih bank. Stockholm je eno glavnih tehnoloških središč v Evropi; mesto včasih imenujejo tudi evropsko središče inovacij. Regija Stockholm ima BDP približno 180 milijard dolarjev, okrožje Stockholm pa ima najvišji BDP na prebivalca od vseh okrožij na Švedskem.
Stockholm je sedež švedske vlade in večine njenih agencij, vključno z najvišjimi sodišči v sodstvu, ter uradna rezidenca švedskega monarha in predsednika vlade. Vlada ima sedež v stavbi Rosenbad, Riksdag (švedski parlament) ima sedež v parlamentarni hiši, rezidenca predsednika vlade pa je v bližini Sagerjeve hiše. Stockholmska palača je uradna rezidenca in glavno delovno mesto švedskega monarha, medtem ko palača Drottningholm v sosednjem Ekeröju služi kot zasebna rezidenca kraljeve družine.
Zgodovina
Lokacija Stockholma se v nordijskih sagah pojavlja kot Agnafit, v Heimskringli pa v povezavi z legendarno kraljico Agne. Birka, ki je v bližini Stockholma, je bila v vikinški dobi eno glavnih trgovskih središč na Švedskem, njeni obnovljeni ostanki pa so ena najbolj obiskanih znamenitosti v Stockholmskem okrožju.
Najstarejša pisna omemba imena Stockholm sega v leto 1252, ko so rudniki v Bergslagnu naredili mesto pomembno za trgovino z železom. Prvi del imena () v švedščini pomeni 'hlod', čeprav je lahko povezan tudi s staro nemško besedo (), ki pomeni 'utrdba'. Drugi del imena () pomeni 'otoček' in naj bi se nanašal na otoček Helgeandsholmen v središču Stockholma. Ena od teorij o imenu je, da se nanaša na podvodne barikade. Po Erikovi kroniki naj bi mesto ustanovil Birger Jarl, da bi zaščitil Švedsko pred morskimi vdori Karelijcev po plenjenju Sigtune na jezeru Mälaren poleti 1187.
Jedro Stockholma, sedanje staro mestno jedro (Gamla stan), je bilo zgrajeno na osrednjem otoku ob Helgeandsholmenu od sredine 13. stoletja naprej. Mesto je prvotno postalo znano zaradi baltske trgovine Hanzeatske lige. Stockholm je v tem času razvil močne gospodarske in kulturne vezi z Lübeckom, Hamburgom, Gdanskom (Danzig), Visbyjem, Talinom (Reval) in Rigo.
Najstarejšo ohranjeno stockholmsko listino, Pismo o privilegijih Tajnega sveta (), je švedski Tajni svet izdal 1. maja 1436 kot nagrado za zvestobo mesta in služenje kraljestvu. Dokument je Stockholmu podelil pomembne pravice in svoboščine ter potrdil njegovo vlogo političnega in gospodarskega središča Švedske. Velja za začetek statusa Stockholma kot dejanske prestolnice Švedske.Friman, Helena (2008). Stockholm, en historia i kartor och bilder, p. 31.
Zaradi strateškega in gospodarskega pomena mesta je Stockholm postal pomemben dejavnik v odnosih med vladarji Kalmarske unije in švedskim protiunionističnim gibanjem v 15. in začetku 16. stoletja. Danski unionistični monarh Kristijan II. Danski je lahko vstopil v mesto leta 1520, 8. novembra istega leta pa je prišlo do pokola opozicijskih osebnosti, imenovanega Stockholmski krvavi ples, ki je sprožil nadaljnje vstaje, ki so sčasoma privedle do razpada Kalmarske unije s ponovno pridobitvijo švedske neodvisnosti. Z vzpostavljanjem Gustava Vase na prestol leta 1523 in vzpostavitvijo kraljeve oblasti se je število prebivalcev Stockholma začelo povečevati in do leta 1600 doseglo 10.000.
V 17. stoletju je Švedska postala pomembna evropska sila, kar se je odražalo v razvoju mesta Stockholm. Med letoma 1610 in 1680 se je prebivalstvo šestkrat povečalo. Leta 1634 je Stockholm postal uradna prestolnica Švedskega cesarstva. Uveljavljena so bila tudi trgovska pravila, ki so Stockholmu dala bistveni monopol nad trgovino med tujimi trgovci in drugimi švedskimi, baltskimi in skandinavskimi ozemlji. Leta 1697 je grad Tre Kronor pogorel in ga je sčasoma nadomestila Stockholmska palača; v času Švedskega cesarstva je bilo mesto deležno tudi več arhitekturnih posodobitev.
Začetek Švedskega cesarstva je prinesel renesanso v umetnosti in znanosti; nova kraljica Kristina Švedska Katoliška je bila močna podpornica znanosti in kulture. René Descartes, eden najvidnejših evropskih filozofov svojega časa, je umrl v Stockholmu; pred smrtjo ga je več let gostila kraljica. V času Švedskega cesarstva so se v mesto preselili izumitelji, kot je Christopher Polhem. Tudi akademiki so veliko časa preživeli v Stockholmu, kot je Olaus Rudbeck, rektor Univerze v Uppsali.
Skozi zgodovino Švedske so v Stockholmu gradili obzidje za obrambo mesta pred napadi. To obrambno obzidje so spreminjali od 13. do 16. stoletja. Leta 1625 je veliki požar v Stockholmu uničil jugozahodni del Stadsholmena, otoka v središču Stockholma. Zaradi obsežnosti uničenja se je začelo rušenje stockholmskega obzidja. Danes večine mlajšega mestnega obzidja ni mogoče najti nikjer nad tlemi. Vendar pa so deli severnega mestnega obzidja ohranjeni v sodobnem muzeju srednjeveškega Stockholma.
Leta 1710 je kuga ubila približno 20.000 (36 %) prebivalstva.Stockholm: A Cultural History . Tony Griffiths (2009). Oxford University Press the US. p.9. Po koncu velike severne vojne je mesto stagniralo; rast prebivalstva se je ustavila, gospodarska rast pa se je upočasnila. Mesto je bilo v šoku, potem ko je izgubilo mesto prestolnice velike sile. Vendar je Stockholm ohranil svojo vlogo švedskega političnega središča in se še naprej razvijal kot gospodarska in kulturna prestolnica države.
V dobi razsvetljenstva konec 18. stoletja je mesto cvetelo. Novi monarh, Gustav III. Švedski, se je izkazal za sposobnega in energičnega vladarja; njegova gospodarska politika je pomagala pri razvoju švedskega gospodarstva, njegova delno uspešna vojna proti Rusiji pa je Švedski povrnila del mednarodnega ugleda. Kralj je bil navdušen mecen umetnosti, znanstveniki in kulturniki pa so se zgrinjali v Stockholm v obsegu, kakršnega še ni bilo od vladavine kraljice Kristine.
V tem času sta Carl Michael Bellman in Joseph Martin Kraus pomagala razviti mestno glasbo, proces pa je še pospešila ustanovitev Kraljeve švedske opere. Različni umetniki in pisatelji so postali vidni, financirani s strani kralja in drugih kulturnih mecenov, kot je Carl Gustaf Tessin; prej omenjeni osebnosti sta v tem času postavili temelje za Švedski narodni muzej. Razširjena je postala tudi znanost; v Stockholmu so preživljali čas znane osebnosti, kot sta Carl Linnaeus in Anders Celsius, ustanovljeni pa so bili tudi različni raziskovalni inštituti, kot je Stockholmski observatorij.
V začetku 19. stoletja je Stockholm in Švedska kot celota doživeli velik gospodarski upad, vendar je Stockholm do druge polovice 19. stoletja ponovno prevzel svojo vodilno gospodarsko vlogo. Z industrializacijo so se pojavile nove industrije, Stockholm pa se je preoblikoval v pomembno trgovsko in storitveno središče ter ključno vstopno točko znotraj Švedske. V tem času se je tudi prebivalstvo močno povečalo, predvsem zaradi priseljevanja. Konec 19. stoletja je bilo manj kot 40 % prebivalcev rojenih v Stockholmu, večina migrantov pa je bila iz revnejšega podeželskega Švedskega; večja naselja so se začela širiti zunaj zgodovinskih meja mesta. V 19. stoletju so bili ustanovljeni tudi številni znanstveni inštituti in univerze, vključno s Karolinskim inštitutom in Kraljevim tehnološkim inštitutom KTH. Leta 1897 je bila organizirana Splošna umetniška in industrijska razstava, ki je pritegnila mednarodno pozornost. Od leta 1887 do 1953 je bil stari stockholmski telefonski stolp znamenitost; Prvotno zgrajena za povezovanje telefonskih linij, je postala odveč, ko so bile te zakopane, in je bila kasneje uporabljena za oglaševanje, preden je bila v dvajsetem stoletju porušena. V začetku dvajsetega stoletja so bile ustanovljene tudi Nobelove nagrade, nekatere najbolj priznane ustanove v Stockholmu.
Stockholm je v drugi polovici 20. stoletja postal moderno in etnično raznoliko mesto. V modernistični dobi so bile porušene številne zgodovinske stavbe, vključno z velikimi deli zgodovinskega okrožja Klara (kar je povzročilo veliko polemik), in nadomeščene s sodobno arhitekturo. Vendar pa so v mnogih drugih delih Stockholma (kot so Gamla stan, Södermalm, Östermalm, Kungsholmen in Vasastan) številne starejše stavbe, bloki in ulice, zgrajene pred modernističnim in funkcionalističnim gibanjem, preživele to obdobje rušenja. Skozi stoletje so se številne industrije preusmerile iz industrijskih dejavnosti v bolj visokotehnološka in storitvena področja, ki še danes prevladujejo v mestnem gospodarstvu.
Stockholmsko metropolitansko območje je postalo ena najhitreje rastočih regij v Evropi. Samo v letu 2020 se je prebivalstvo Stockholma povečalo za 1477. Zaradi te ogromne rasti prebivalstva se je pojavil predlog za gradnjo gosto naseljenih visokih stavb v središču mesta, ki bi bile povezane z dvignjenimi prehodi, čeprav je temu nasprotovalo več skupin.
Geografija Stockholm je na vzhodni obali Švedske na 59. severnem vzporedniku, kjer se sladkovodno jezero Mälaren – tretje največje jezero na Švedskem – izliva v Baltsko morje. Osrednji del mesta sestavlja štirinajst otokov, ki se nadaljujejo v Stockholmskem arhipelagu. Geografsko središče mesta leži na vodi, v zalivu Riddarfjärden. Več kot 30 % mestnega območja predstavljajo vodne poti, nadaljnjih 30 % pa parki in zelene površine.
Lega mesta, ki leži na vzhodnem koncu osrednješvedskega nižavja in blizu regije Bergslagen, odraža zgodnjo usmerjenost švedske trgovine proti baltski regiji.
Stockholm spada v biom zmerni listopadni gozd. Povprečna letna temperatura je 7,9 °C. Povprečna količina padavin je 531 mm na leto. Ima štiri različne letne čase, pomlad, poletje, jesen in zimo. Jeseni listi spremenijo barvo. V zimskih mesecih drevesom odpadejo listi.
Severno od občine Stockholm so: Järfälla, Solna, Täby, Sollentuna, Lidingö, Upplands Väsby, Österåker, Sigtuna, Sundbyberg, Danderyd, Vallentuna, Ekerö, Upplands-Bro, Vaxholm in Norrtälje. Južno od Stockholma so: Huddinge, Nacka, Botkyrka, Haninge, Tyresö, Värmdö, Södertälje, Salem, Nykvarn in Nynäshamn.
Občina Stockholm