Pontska Herakleja (), v bizantinskem in kasnejših obdobjih znana kot Pontoherakleja (), je bilo starodavno mesto na črnomorski obali Bitinije v Anatoliji ob izlivu reke Likus. Ustanovili so jo kolonisti iz grške mestne države MegarePausanias 5.26.7 v letih 560–558 pr. n. št. Ime je dobila po Herakleju, za katerega so Grki verjeli, da je vstopil v podzemlje v jami na sosednjem Arkeruškem rtu. Mesto je zdaj v turškem mestu Karadeniz Ereğli v provinci Zonguldak.
Kolonisti so kmalu podjarmili staroselce Mariandince, vendar so jim obljubili, da nobeden, od zdaj helotom podobnih sužnjev, ne bo prodan v suženjstvo zunaj svoje domovine. Herakleja je zaradi bogate in rodovitne okolice in morskega ribištva kmalu razširila svojo oblast vzdolž črnomorske obale vse do Giderosa in sčasoma ustanovila lastne črnomorske kolonije na polotoku Krimu. V mestu je bil rojen filozof Heraklit Pontski.
Blaginja mesta, ki so jo omajali Galačani in Bitinci, je bila v mitridatskih vojnah popolnoma uničena.
Grški zgodovinski pisec Memnon iz Herakleje, ki je ustvarjal v 1. stoletju n. št., je napisal lokalno zgodovino Pontske Herakleje v vsaj šestnajstih knjigah. Delo je se ni ohranilo, v Fotijevi Biblioteki pa je ohranjena zgoščena vsebina knjig 9–16, za katere se zdi, da so takrat edine še obstajale. V teh knjigah je zabeležena zgodovina od tirana Klerha (okoli 364–353 pr. n. št.) do poznejših let Julija Cezarja (okoli 40 pr. n. št.). Knjige vsebujejo veliko barvitih pripovedi, vključno z bitinsko privedbo barbarskih Galcev v Azijo. Galci so bili sprva zavezniki Herakleje, potem pa so se obrnili proti njej.
Po propadu Rimskega cesarstva je Pontska Herakleja več kot tisoč let pripadala Bizantinskemu cesarstvu. Po bitki pri Mantzikertu leta 1071 so območje opustošili Seldžuki. Mesto je leta 1205 zavzel David Komnen, brat trapezundskega vladarja Alekseja I. Mesto je izbral za glavno mesto svoje domene Paflagonije. Leta 1214 je mesto izgubil v korist Teodorja I. Laskarisa, ki je iz njega naredil glavno mejno trdnjavo. Po letu 1261 so imeli v mestu kolonijo Genovežani. Ko so Osmanski Turki leta 1360 osvojili Paflagonijo, je Genova odkupila mesto od propadajočega Bizantinskega cesarstva. Herakleja se je razvila v genovsko trgovsko središče, kamor so se selili številni Genovežani. Razrušena citadela na vzpetini nad mestom je iz tega obdobja. Italijansko ime mesta je bilo Pontarachia. Genovežani so obdržali mesto do leta 1453, ko ga je zasedlo Osmansko cesarstvo.Kazhdan, Alexander P. - The Oxford Dictionary of Byzantium - Volume 2 (1991, Oxford University Press), entry "Herakleia Pontike"
Pomembni prebivalci Herodor, mitograf Heraklid Pontski, filozof in astronomSmith, William, ur. (1854–1857). "Heraclea". Dictionary of Greek and Roman Geography. London: John Murray. Evagrij Pontski, filozof, menih in asket Ksenagora, zgodovinarSuda Encyclopedia, nu.598 Memnon Heraklejski, zgodovinar Brison Heraklejski, matematik in sofist Klearh Heraklejski, tiran Herakleje Timotej Heraklejski, Klearhov sin in naslednik Hion Heraklejski, Platonov učenec, ki je pomagal umoriti tirana Klearha Oksater Heraklejski, tiran Herakleje Hameleont, filozof Promatid Heraklejski, zgodovinarAthenaeus, Deipnosophistae, §11.77Athenaeus, Deipnosophistae, §7.2957 Marcijan Heraklejski, geograf Niketa Heraklejski, metropolit Dionizij Heraklejski, tiran Herakleje Amastris, tiranka Herakleje Diogenijan, slovničar Tetet, filozof, Platonov učenecSuda, theta, 94
Sklici
Kategorija:Grške kolonije Kategorija:Anatolija