Kluhorski prelaz (rusko Клухорский перевал, Kluhorski pereval, gruzijsko კლუხორის უღელტეხილი, Kluhoris ugeltehili) je gorski prelaz v Visokem Kavkazu na meji med Rusijo in Gruzijo, de facto z neodvisno Republiko Abhazijo, ki jo priznava le nekaj držav.
Prelaz je na nadmorski višini 2781 m. Pot čez prelaz poteka z ruske strani od Čerkeska navzgor ob Kubanu in njegovem levem pritoku Teberdi na jug do Kodorske soteske do Sohumija.Historischer Reisebericht in Moriz von Déchy: Kaukasus: Reisen und Forschungen im Kaukasischen Hochgebirge. Band 2. Berlin, 1906 Čez sam prelaz zdaj pelje samo makadamska cesta. Na ruski strani se nekaj kilometrov pod prelazom konča zvezna cesta A155, na gruzijski strani državna cesta Š10 (შ10).
Zgodovina V drugi polovici 8. stoletja pr. n. št. in v 7. stoletju pr. n. št. so se začeli preko Kluhorskega prelaza in Darialske soteske na jug seliti konjeniški stepski nomadi s severnega Kavkaza, začenši s Kimerci. Kasneje so jim po isti poti sledili Skiti, Alani in Huni. Po isti poti so kasneje Sarmati napadli arsakidsko Partsko cesarstvo.
Med drugo svetovno vojno so nemške enote 1. gorske divizije 17. avgusta 1942 v okviru operacije Edelweiß s severa prodirale proti Kluhorskemu prelazu. Njihov cilj je bil presekati sovjetsko cesto ob Črnem morju blizu Sohumija.Hermann Frank Meyer. Blutiges Edelweiß: die 1. Gebirgs-Division im Zweiten Weltkrieg. Berlin: Ch. Links Verlag, 2008. str. 86. V naslednjih dneh so nemške enote napadle tudi vasi Klič in Gvandra približno 15 km južno od prelaza, potem pa jih je sovjetska Rdeča armada do začetka septembra uspela potisniti nazaj na vrh prelaza. Nemška vojska je tam ostala do januarja 1943, ko je moral Wehrmacht zaradi napredovanja Rdeče armade zapustiti skoraj celoten severni Kavkaz.Andrei Antonowitsch Gretschko. Die Schlacht um den Kaukasus. Berlin, 1972. Prelaz Kluhor je bil eden redkih gorskih prehodov, ki jih je začasno osvojil Wehrmacht.
Sklici
Viri
Kategorija:Prelazi Kategorija:Kavkaz