Domburg je nizozemsko obmorsko letovišče s skoraj 1660 prebivalci na obali Severnega morja. Nahaja se na polotoku Walcheren v provinci Zelandiji in je upravni sedež občine Veere. Veduta mesta je vodni stolp (), ki je viden že od daleč na Walcherenu in tudi nepoznavalcem kaže pot do Domburga.
Ime Ime kraja nima nobene zveze s katedralo (domus). V nizozemščini se izgovrja s kratkim o nl.forvo.com in za domača ušesa pomeni »neumni grad«, ki je omenjen v ljudski etimološki lokalni pripovedi. Pravzaprav je najstarejša oblika imena Duinburcht - "Dünenburg", iz katere je s krajšanjem in asimilacijo nastalo današnje ime.plaatsengids.nl
Zgodovina Domburg je bil zgrajen v bližini starorimskega templja, zgrajenega za čaščenje boginje Nehalenije. Tempelj je bil v 3. stoletju poplavljen in pokopan v pesku in ponovno odkrit leta 1647.
Leta 1223 je holandski grof Floris IV. Domburgu podelil mestne pravice. Mesto se od leta 1834 uradno opisuje kot obmorsko letovišče, zaradi česar je najstarejše obmorsko letovišče v Zelandiji, vendar je obmorski turizem obstajal že pred tem.
Konec 14. stoletja so v Domburgu zgradili župnijsko cerkev, ki je bila zgrajena v gotskem arhitekturnem slogu in je bila prvotno pod patrocinijem Janeza Krstnika.
Domburg je kot zdravilišče doživel velik razcvet leta 1886, ko se je amsterdamski zdravnik in fizioterapevt Johann Georg Mezger naselil v Domburgu (njegova žena je bila iz Middelburga) in tu uspešno opravljal prakso. V poletnih mesecih so bili med njegovimi pacienti ne le pripadniki evropskega plemstva, ampak tudi prebivalci Zelandije. sličica| Carmen Sylva, oktober 2016 Leta 1889 je Domburg obiskala pisateljica in romunska kraljica Elisabeth zu Wied. Pogosto je bivala v vili Carla Erbschloeja, ki je danes zaščitena kot državni kulturni spomenik, ki jo je pozneje preimenoval po njenem psevdonimu v vilo »Carmen Sylva«.Rijksmonumenten: Villa Carmen Sylva
V začetku 20. stoletja so v Domburgu delovali številni umetniki, med drugim Piet Mondriaan, Jan Toorop, Jacoba van Heemskerck in Mies Elout-Drabbe (1875–1956).Francisca van Vloten: Marie Jeannette Sophie Lucia Drabbe. Moen. Tussen Toorop en Mondriaan: De kunstenares Mies Elout-Drabbe 1875-1956. Den Boer/De Ruiter, Vlissingen 2004, ISBN 90-74576-48-6. V obmorskem letovišču se je poleti 1912 in 1913 zadrževal slikar Lesser Ury.
Med drugo svetovno vojno so Domburg 17. maja 1940 zasedle nemške čete. V naslednjih letih so obalo pri Domburgu, da bi onemogočili zavezniško izkrcanje prepredli z bunkerji.Comité Herdenking Domburgse Oorlogsslachtoffers 1940–1945 (Hrsg.): Domburg bevrijd 1 november 1944. Hoe de mensen het beleefden. Domburg 2004, ISBN 90-90-18436-8. V začetku novembra 1944 so Domburg po večdnevnih bojih osvobodile britanske enote t.i. 41 (Kraljevih mornariških) komandosov. Manfred Gans: Life gave me a chance. Lulu Press, Raleigh 2010, ISBN 978-0-557-20305-5, S. 197–216. Pri Domburgu je bilo pokopanih 500 padlih britanskih vojakov.
Narava Krajevne sipine so pretežno del naravnega rezervata Manteling, ki naj bi zaščitil zaledje severozahodno od Walcherena pred morskimi vetrovi.
Ogleda vredne znamenitosti
Evangeličanska župnijska cerkev iz 14./15. stoletja Nekdanja mestna hiša iz leta 1567 Mlin na veter “Weltevreden” iz leta 1817 Vila Carmen Sylva iz leta 1887 Kopalniški paviljon iz leta 1889 Kapela sv. Vilibrorda iz leta 1933 Vodni stolp iz leta 1933 Muzej Marie Tak van Poortvliet iz leta 1994
Galerija slik
Literatura
Martin Zeiller: Domburg. In: Matthäus Merian (Hrsg.): Topographia Circuli Burgundici (= Topographia Germaniae. Band 16). 1. Auflage. Matthaeus Merians Erben, Frankfurt am Main 1654, S. 128 (Volltext [Wikisource]). Jan Warners: Domburg 150 let obmorskega letovišča. Domburg 1984
Spletne povezave
Spletna stran turističnega urada (nemščina, nizozemščina, angleščina, francoščina) Domburg: Spletna stran turističnega združenja VVV Zeeland (nemščina, nizozemščina, angleščina)
Sklici
Kategorija:Mesta na Nizozemskem