Osman/Utman ibn Afan () je bil tretji kalif, ki je vladal od leta 644 do njegove smrti v atentatu leta 656, * 574 ali 575, † 17. junij 656.
Bil je drugi bratranec, zet in pomemben spremljevalec islamskega preroka Mohameda in imel pomembno vlogo v zgodnji islamski zgodovini. Med svojo vladavino kot kalif je naročil uradno sestavljanje standardizirane različice Korana, ki se uporablja še danes.
Njegov predhodnik, kalif Omar (vl. 634–644) je pred smrtjo imenoval odbor zaupnikov, ki naj bi izbral njegovega naslednika. Za kalifa je bil izvoljen Osman, ki je bil takrat star 68–71 let, in je postal najstarejša oseba na tako visokem položaju. Med njegovim vladanjem se je kalifat leta 650 razširil naprej v Perzijo in leta 651 dosegel provinco Horasan. Osman je uvedel centralizacijo državne uprave, da je postala bolj kohezivna in spodbudila hitro gospodarsko rast.
Zadnja leta njegove vladavine je zaznamovalo nezadovoljstvo, ki se je sčasoma razvilo v oborožen upor. Uporniki so oblegali njegovo rezidenco, ga ujeli in nato ubili. Sunitska muslimanska tradicija ga šteje za tretjega kalifa Rašidunskega kalifata.
Družina in zgodnje življenje Osman je bil rojen v Hedžazu na zahodu Arabskega polotoka. Natančen datum njegovega rojstva je sporen, ker se navajata leti 573 in 576.Muhammad ibn Saad. Kitab al-Tabaqat al-Kabir Volume 3. Translated by Bewley, A. (2013). The Companions of Badr. London: TaHa Publishers. Rodil se je v premožni družini plemiškega klana Omajadov. Njegov oče Afan ibn Abi al-As je bil iz klana Omajadov, njegova mati Arva bint Kurajz pa iz klana Abdšamov. Oba klana sta bila močna in bogata. Osman je imel sestro Amino.
Z Mohamedom je bil v sorodu prek svoje matere, ki je bila Mohamedova prva sestrična.
Oče mu je že v mladosti umrl in zapustil Osmanu veliko dediščino. Osman je svoje bogastvo briljantno vložil v trgovino in postal zelo uspešen trgovec in eden najbogatejših mož iz rodu Kurejšev..
Druženje z Mohamedom Ob vrnitvi s službenega potovanja v Sirijo leta 611 je Osman izvedel za Mohamedovo poslanstvo in se po pogovoru z Abu Bakrom odločil spreobrniti v islam. Njegova spreobrnitev je razjezila njegov klan Banu Omaja, ki je ostro nasprotoval Mohamedovim naukom..
Osman in njegova žena Rukaja sta se aprila 615 skupaj z desetimi muslimanskimi moškimi in tremi ženskami preselila v Abesinijo (sodobna Etiopija). Kasneje se jim je pridružilo veliko muslimanov.Muhammad ibn Ishaq. Sirat Rasul Allah. Translated by Guillaume, A. (1955). The Life of Muhammad, str. 146–148. Oxford: Oxford University Press.Muhammad ibn Saad. Kitab al-Tabaqat al-Kabir. Translated by Haq, S. M. (1967). Ibn Sa'd's Kitab al-Tabaqat al-Kabir Volume I Parts I & II. Delhi: Kitab Bhavan. Ker je Osman že imel nekaj poslovnih stikov v Abesiniji, je nadaljeval s svojim poklicem trgovca in še naprej uspeval.Hazrat Usman – by Rafi Ahmad Fidai, Publisher: Islamic Book Service, str. 32.
Po štirih letih se je med muslimani v Abesiniji razširila novica, da so Kurejši iz Meke sprejeli islam, kar je prepričalo Osmana, njegovo ženo in 39 drugih muslimanov, da se vrnejo. Ob vrnitvi so ugotovili, da je bila novica lažna. Osman je kljub temu ostal v Meki in se znova začel uspešno ukvarjati s trgovanjem.
Leta 622 sta bila Osman in njegova žena v tretji skupini muslimanov, ki so se preselili v Medino. S seboj je odnesel svoje premoženje, kupil hišo in začel trgovati. S trdim delom in poštenostjo je njegov posel cvetel in postal je eden najbogatejših ljudi v Medini.
Po vsem muslimanskem svetu je postal znan po svojem častnem nazivu "Gani", ki pomeni "izjemno radodaren". Naziv je dobil zaradi izjemnih donacij ljudem v stiski in podpore islama.
Ko se je Ali poročil s Fatimo, hčerko preroka Mohameda, je Osman za petsto dirhamov kupil Alijev oklep. Štiristo jih je namenil za Fatimino doto, sto pa za vse druge stroške. Kasneje je oklep vrnil Aliju kot poročno darilo.A Chronology Of Islamic History 570–1000 CE, by H.U. Rahman 1999, str. 48 in 52–53
Osman je sodeloval v vseh večjih bitkah, ki so se zgodile v zgodnjem obdobju islama. Izjema je bila bitka za Badr, ker je moral na prerokov ukaz skrbeti za svojo bolno ženo.Nisa' Ahl al-Bayt by Ahmad Khaleel Jumu'ah, str. 491-504. Med kampanjama v Gatafan in Dhat al-Riko je po odhodu muslimanske vojske na Mohamedov ukaz ostal v Medini kot njen upravitelj.al-Rawd al-Anf, 3/137; al-Tabaqit by Ibn Sa'd, 2/34, 35.
Leta 632 je Mohamed umrl in Osman je sodeloval na poslovilnem romanju.Prisoten tudi na zboru v Gadir Humu 16. marca 632, kjer je bil po šiitskih virih med tistimi, ki so obljubili zvestobo Aliju.
Obdobje kalifa Abu Bakra (632–634) Osman je imel zelo tesen odnos z Abu Bakrom, saj ga je prav on spodbudil, da se je spreobrnil v islam. Ko je bil Abu Bakr izbran za kalifa, je bil Osman drugi, ki mu je ponudil svojo zvestobo. Med odpadniškimi vojnami je Osman ostal v Medini in deloval kot Abu Bakrov svetovalec. Abu Bakr mu je na smrtni postelji narekoval svojo oporoko Osmanu, v kateri ga je imenoval za svojega naslednika.The Early Islamic Conquests, Fred Donner, Princeton 1981.
Omar je imenoval odbor šestih ljudi, da bi izmed sebe izbrali naslednjega kalifa. V odboru so bili Ali, Osman ibn Afan, Abd al-Rahman ibn Avf, Saad ibn Abi Vakas, Zubajr ibn al-Avam in Talha ibn Ubajd Alah. Po Jakubijevi Zgodovini je Omar ob tem rekel:
"Če so štirje izrazili svoje mnenje in se dva nista strinjala, naj se oba obglavita. Če so se trije strinjali in trije ne in med njimi ni Abd al-Rahmana, jih obglavite. Če minejo trije dnevi in se o nikomer ne dogovorijo, jih obglavite vse."Yaqubi history: Vol. 2, str. 160.Translation of Tarikh Yaqoubi, vol. 2, str. 50
Jakubi dodaja, da je bilo v treh dneh veliko pogajanj, rezultat pa je bil neodločen med Alijem in Osmanom. Nazadnje je bil za kalifa izbran Osman.Translation of Tarikh Yaqoubi, vol. 2, str. 53.
Kalifat Okoli leta 650 je Osman začel opažati rahle razlike v citiranju Korana, ko se je islam iz Arabije razširil v Perzijo, Levant in Severno Afriko. Da bi ohranil svetost besedila, je ukazal odboru, ki ga je vodil Zajd ibn Tabit, naj na osnovi kopije kalifa Abu Bakra pripravi standardizirano različico Korana. Koran je bil 20 let po Mohamedovi smrti preoblikovan v pisno obliko. To besedilo je postalo izvirnik, po katerem so bile napisane vse kasnejše kopija kopije Korana. Ostale različice je Osman ukazal zažgati.
Šiiti uporabljajo isti Koran kot sunitski muslimani, vendar ne verjamejo, da ga je prvi sestavil Osman. Šiiti verjamejo, da ga je zbral in sestavil Mohamed, ko je bil še živ.
Gospodarska in socialna politika thumb|right|250px|Arabsko-sasanidski kovanec, v obtoku v Osmanovem obdobju; na njem so sasasanidski simboli zvezda in polmesec, ognjeni tempelj in podoba zadnjega sasanidskega cesarja Kozrava II., katerim je na robu dodan napis v arabščini
Osman je bil premeten poslovnež in uspešen trgovec, kar se je odražalo tudi v Rašidunskemu kalifatu. Denarna nadomestila, ki jih je uvedel Omar, je Osman ob nastopu funkcije povečal za približno 25 %. Umaknil je Omarjevo prepoved prodaje zemljišč in nakupa kmetijskih zemljišč na osvojenih ozemljih,A Restatement of the History of Islam and Muslims on Al-Islam.org referencing Al-Fitna Al-Kubra (The Great Upheaval), published by Dar-ul-Ma'arif, Cairo, 1959, str. 47. ker je ovirala trgovanje. Osman je tudi dovolil dodeljevanje kreditov zasebnikom iz javne zakladnice. Pod Omarjem se zemljišča na osvojenih ozemljih niso razdelila med vojake, temveč so ostala v lasti prejšnjih lastnikov. Vojska je bila nad to odločitvijo nezadovoljna, a je Omar s trdo roko zatrl opozicijo. Osman je sledil Omarjevi politiki, z osvajanji pa so se prihodki od zemlje znatno povečali.
Omar je bil zelo strog pri rabi denarja iz javne zakladnice. Razen skromnih dodatkov, ki so bili njegovo korist, ni vzel iz zakladnice nobenega denarja. Sprejemal ni nobenih daril in tega ni dovolil niti članom svoje družine. Osman je te omejitve omilil. Ker je bil bogat, ni potreboval denarja iz zakladnice niti ni prejemal plače, sprejemal pa je darila in to dovolil tudi članom svoje družine. Javno je izjavil, da ima pravico do uporabe javnih sredstev po svoji najboljši presoji, in nihče ga zaradi tega ni grajal. Gospodarske reforme, ki jih je uvedel Osman, so imele daljnosežne učinke. Muslimani in tudi nemuslimani v Rašidunskem kalifatu so med njegovo vladavino uživali gospodarsko uspešno življenje.
Širjenje kalifata Osman je za razliko od Omarja veliko vojaških pooblastil prenesel na svoje zaupne sorodnike, med njimi na Abd Alaha ibn Amirja, Muavijo I. in Abd Alaha ibn Saada. Ta bolj neodvisna politika je omogočila širitev kalifata do Sinda v sedanjem Pakistanu, kar se med Omarjevim mandatom ni zgodilo.History of the Prophets and Kings (Tarikh al-Tabari) Vol. 04 The Ancient Kingdoms: str. 183. v 640. letih se je začelo osvajanje Armenije.
Omar je leta 639 imenoval Muavijo I. za guvernerja Sirije, da bi zaustavil bizantinsko nadlegovanje z morja. Muavija je nasledil svojega starejšega brata Jazida ibn Abi Sufjana, ki je skupaj s 25.000 drugimi umrl v epidemiji kuge. Muavija je dobil dovoljenje za ustanovitev mornarice, v kateri so kot mornarji s služili monofizitski kristjani, Kopti in jakobitski sirski kristjani ter muslimanska pehota. Muslimanska mornarica je leta 655 v bitki jamborov premagala bizantinsko in odprla muslimanom pot na Sredozemlje.
V 15. letu po hidžri (okoli 647) je Osman poslal Abdulaha ibn Zubairja in Abdulaha ibn Saada, da osvojita Magreb. Na pohodu sta se soočila z vojsko Gregorija Patricija, eksarha Afrike, ki naj bi štela med 120.000 in 200.000 vojakov. Bolj realna ocena kaže, da je vojska štela samo 20.000 mož. Vojski sta se spopadli v bitki pri Sufetuli, v kateri so bili Bizantinci poraženi.
Nekateri muslimanski virial-Tabari: Zgodovina prerokov in kraljev. trdijo, da je Abdulah ibn Saad po končanem osvajanju severne Afrike nadaljeval pohod na Iberski polotok. Drugi vidni muslimanski zgodovinarji, kot je Ibn Kathir,Al-bidaja va l-Nihaja (Tarikh ibn Kathir) trdijo isto. V opisu te akcije je bilo generaloma Abdulahu ibn Nafiahu ibn Huseinu in Abdulahu ibn Nafi ibn Abdul Kaisu ukazano, da s pomočjo Berberov z morja napadeta španska obalna mesta. Nekaj mest v Andaluziji jima je menda uspelo osvojiti. Kje se je muslimanska vojska izkrcala, na kakšen odpor je naletela in kaj je sploh osvojila, ostaja neznanka. Za napad muslimanov na ibersko Vizigotsko kraljestvo in naselitev pred Tarikovim pohodom leta 711 ni nobenega dokaza.
thumb|250px|Rašidunski kalifat na svojem vrhuncu pod kalifom Osmanom leta 654
Na vzhodu je Ahnaf ibn Kais, poglavar Banu Tamima in veteranski poveljnik, ki je osvojil Šustar, sprožil vrsto nadaljnjih vojaških pohodov v bližini reke Amu Darje v Turkmenistanu,The Muslim Conquest of Persia by A.I. Akram. Ch:17 ,Shadows in the Desert: Ancient Persia at War, By Kaveh Farrokh, Published by Osprey Publishing, 2007 da bi uničil Sasanidsko cesarstvo Jazdegerda III., kar mu je nazadnje tudi uspelo. Kasneje je iniciativo prevzel guverner Basre Abdulah ibn Amir in vodil številne uspešne akcije, od zatiranja uporov v Farsu, Kermanu, Sistanu in Horasanu do odprtja novih front za osvajanja v Transoksaniji in Afganistanu.
Futh Al-Buldan iz Baladhurija piše, da je bil leta 652 med zatiranjem upora v Kermanu ponovno osvojen Beludžistan. Zahodni Beludžistan je prvič prišel pod neposredno oblast kalifata in plačeval kmetijski davek.
Vojaški pohodi pod Osmanovo vladavino so bili na splošno uspešni, razen v Nubijskem kraljestvu ob spodnjem Nilu.
Javno nasprotovanje Osmanovi politiki Vzroki