Dalmatinščina je skupina romanskih jezikovnih zvrsti, ki so se v preteklosti razvile na obali Dalmacije. Skozi zgodovino sta nanje močno vplivali ter nato nadvladovali italijanščina in hrvaščina. Ni dokazov, da bi dalmatinski jeziki spadali v katero izmed vej romanskih jezikov, vendar tvorijo legitimno jezikovno skupino.;
Jezikovne zvrsti Dubrovniška dalmatinščina Dubrovniška dalmatinščina se je govorila v Dubrovniku, besede pa so znane iz latinskih in beneških dokumentov, mdr. , , , , ki pomenijo 'kruh', 'oče', 'hiša' in 'delati'. Raguškodalmatinska besedila iz 14. stoletja kažejo velik vpliv hrvaščine in beneščine, zato je ugotavljanje pristnih značilnosti dalmatinščine oteženo. Pomembna značilnost dubrovniške dalmatinščine je bila ohranitev (brez palatalizacije) latinskih in pred začetnimi samoglasniki, kar je razvidno iz oblik, kot je > latinsko ''. apud
V Dubrovniški republiki je uradno poslovanje potekalo v dubrovniški dalmatinščini. Senat republike je leta 1472 prepovedal uporabo slovanskega jezika v sodnih procesih, edina dovoljena jezika pa sta bila dalmatinščina ter italijanščina. Drug dokaz je tudi pismo Elia Lampridia Cerva (1463-1520), v katerem omenja: "Spominjam se, kako so starci, ko sem bil še deček, vodili pravne posle v romanskem jeziku, ki se je imenoval dubrovniška dalmatinščina."
Krška dalmatinščina Krška dalmatinščina se je govorila na Krku. Po zaslugi jezikoslovca Mattea Bartolija in njegovega informatorja Tuoneta Udaine je bil jezik dokumentiran v 19. stoletju. Ko sta se prvič srečala, Udaina že dve desetletji ni govoril dalmatinščine in je lahko govoril le nekakšno "dalmatinizirano" venetščino. V nadaljevanju pogovorov je obnovil krško dalmatinščino, vendar z močnim vplivom venetščine.
Tako kot dubrovniška dalmatinščina, tudi krška dalmatinščina ni imela palataliziranih in pred začetnimi samoglasniki. Kljub temu pa kasneje verjetno neodvisno prišlo do palatalizacije v pred glasovi , kot v besedi , 'rit' > * > * > '.
Nekoč so mislili, da je krška dalmatinščina, podobno kot romunščina, spreminjala > , vendar je edini primer tega 'osem' > , na kar je verjetno vplivala analogija z 'sedem' > .
Zapis krške dalmatinščine po Udaini. Naglasna znamenja so izpuščena.
Ko je bilo teh osem starcev še živih, sem z vsemi govoril krškodalmatinsko, ker sem se ga naučil, ko sem bil majhen. Ko sem začel govoriti krškodalmatinsko, sem bil star tri leta, ker me je tega naučila babica, pa tudi moja mama in oče sta tako govorila. [V krški dalmatinščini] sta govorila, ker sta mislila, da ju ne razumem, vendar sem razumel vse besede. Babica mi je govorila: 'Počakaj malo, da pride očka domov, pa mu bom rekla, naj te našeška.
Drugje Dalmatinščina se je govorila tudi na Cresu, Rabu, v Zadru, Trogirju, Splitu ter Kotorju.
Dalmatinski substrat Nekaj verjetnih dalmatinizmov v hrvaščini:
Toponimi Cavtat < ; Cres < ; Krk < ; Makar(ska) < ; Split < ; Labin < ; Solin < ; Lovran < ; Supetar < ; Sutomore < Besede v dubrovniškemu podnarečju kot so "čebula" < ; "steber" < ; "roben" < ; "lug" < ; "oljna svetilka" < ; "jambor" < ; "hlastač" < ; "jetra" < ; "peči" < ; "oseka" < ; "vlečna mreža" < ; "ribon" < Besede v standardni hrvaščini kot so "mast" < ; "krčma" < ; ~~ "ligenj" <
Sklici
Viri
Kategorija:Romanski jeziki Kategorija:Jeziki Hrvaške Kategorija:Izumrli jeziki