Hürrem Sultan (osmansko حرّم سلطان, Ḫurrem Sulṭān, turško Hürrem Sultan), znana tudi kot Rokselana (ukrajinsko Роксолана, Roksolana) , je bila glavna in zakonita žena osmanskega sultana Sulejmana Veličastnega, * ok. 1504, † 15. april 1558.
Bila je ena od najmočnejših in najvplivnejših žensk Osmanskega cesarstvaGalina Yermolenko (2005). Roxolana: The Greatest Empresse of the East. Muslim World, Volume 95, Issue 2, str. 231–248. in vidna osebnost obdobja, znanega kot ženski sultanat.
Rojena je bila v Ruteniji na vzhodu tedanje Kraljevine Poljske, zdaj Rohatin v Ukrajini, očetu rusinskemu pravoslavnemu duhovniku. Med lovom na sužnje so jo ujeli Krimski Tatari in jo v Istanbulu prodali kot sužnjo.
Po vstopu v sultanov harem so jo preimenovali v Hürrem. Sčasoma je postala sultanova ljubljenka. Sultan je prelomil osmansko tradicijo in se z njo poročil, da je postala njegova zakonita žena. Sultani so se prej poročali le s tujimi svobodnimi plemiškimi gospemi. Bila je prva cesarska soproga, ki je prejela naziv Haseki sultan. Na osmanskem dvoru je ostala do svoje smrti, uživala v tesnem odnosu z možem in z njim imela šest otrok, vključno z bodočim sultanom Selimom II.
Hürrem je sčasoma dosegla oblast in vplivala na politiko Osmanskega cesarstva. Preko moža je igrala aktivno vlogo v državnih zadevah. Verjetno je delovala kot sultanova svetovalka, pisala diplomatska pisma poljskemu kralju Sigismundu II. Avgustu (vladal 1548–1572) in pokroviteljica velikih javnih del, vključno s kompleksom Haseki Sultan in kopališčem Hurrem Sultan. Umrla je leta 1558 v Istanbulu in bila pokopana v mavzoleju znotraj kompleksa mošeje Sulejmanije.
Imena Njeno rojstno ime je bilo morda Aleksandra ali Anastazija Lisowska. Med Osmani je bila znana predvsem kot Haseki Hürrem Sultan ali Hürrem Haseki Sultan. Hürrem ali Hurrem (perzijsko خرم) v perzijščini pomeni "srečen". Ime Rokselana/Roksolana izhaja iz izraza Roksolane, ki so ga Osmani uporabljali za opis deklet iz Podolja in Galicije, ki so jih ujeli v lovu na sužnje.
Poreklo Zapisi kažejo, da je Hürrem izvirala iz Rutenije, ki je bila takrat del poljske krone. Rojena je bila v mestu Rohatin 68 km jugovzhodno od Lvova (Lviv), glavnega mesta Rutenskega vojvodstva Krone kraljevine Poljske v današnji Ukrajini. Po podatkih iz poznega 16. in zgodnjega 17. stoletja, kot je na primer poljski pesnik Samuel Twardowski (umrl 1661), ki je raziskoval njeno poreklo v Turčiji, naj bi se njen oče pisal Lisowski in je bil pravoslavni duhovnik rusinskega porekla."The Speech of Ibrahim at the Coronation of Maximilian II", Thomas Conley, Rhetorica: A Journal of the History of Rhetoric, Vol. 20, No. 3 (Summer 2002), str. 266.Kemal H. Karpat, Studies on Ottoman Social and Political History: Selected Articles and Essays, (Brill, 2002), str. 756. Njen materni jezik je bila rusinščina, predhodnica sodobne ukrajinščine.
Nekje med letoma 1512 in 1520 so jo med vladavino Selima I. na enem od svojih krimsko-nogajskih lovov na sužnje v vzhodni Evropi ugrabili Krimski Tatari. Ugrabljenko so verjetno najprej odpeljali v krimsko mesto Kaffa, glavno središče osmanske trgovine s sužnji, preden so jo odpeljali v Istanbul. Šejh Kutb al-Din al-Nahravali, verska osebnost iz Meke, ki je konec leta 1558 obiskal Istanbul, je v svojih spominih zapisal, da je bila Roksekana služabnica v gospodinjstvu Hançerli Hanzade Fatma Sultan, hčerke Şehzade Mahmuda, sina sultana Bajazida II., ki jo je podarila Sulejmanu, ko je bil še princ.
Rokselani je kasneje uspelo postati prva Haseki sultan osmanskega cesarskega harema. Michalo Lituanus je v 16. stoletju zapisal, da je "najljubša žena sedanjega turškega cesarja – mati njegovega prvega [sina], ki bo vladal za njim, ugrabljena iz naše dežele".
Evropski veleposlaniki tistega obdobja so jo imenovali la Rossa, la Rosa in Roxelana, se pravi "Rusinka", zaradi njenega domnevno rusinskega porekla. Hürrem je sultanova soproga z največ portreti, čeprav so portreti zgolj domišljijske upodobitve slikarjev.
Odnos s Sulejmanom thumb|200px|Sulejman Veličastni
Hürrem Sultan je v harem prišla verjetno okoli svojega šestnajstega leta. Natančen datum ni znan, Sulejmanova priležnica pa je postala približno takrat, ko je okoli leta 1520 postal sultan.
Njen vzpon od haremske sužnje do Sulejmanove zakonite žene je bil brez primere v osmanski zgodovinii in je pritegnil ljubosumje in nemilost ne samo njenih tekmic v haremu, ampak tudi preprostega ljudstva. Ob Mahidevran, znani tudi kot Gülbahar, je kmalu postala Sulejmanova najvidnejša žena in njuno razmerje je postalo monogamno. Natančni datumi rojstev njunih otrok so sporni, vendar obstaja akademsko soglasje, da so bili Şehzade Mehmed, Mihrimah Sultan, Selim II., Şehzade Abdulah in Şehzade Bajazid rojeni v naslednjih petih ali šestih letih. Njun zadnji sin, Şehzade Džihangir, je bil grbav, njegovi štirje starejši in zdravi bratje pa so kljub temu zagotavljali svetlo prihodnost Osmanske dinastije.
Hürrem je smela roditi več kot enega sina, kar je bila očitna kršitev starega načela cesarskega harema "ena priležnica – en sin", ki je bilo zasnovano zato, da bi preprečilo tako materin vpliv na sultana kot nasledstvene spore med brati. Hürremin prvi sin Mehmed, rojen okoli leta 1521, je umrl leta 1543, štirje še živi sinovi pa so uničili status Mahidevran kot matere sultanovega edinca.
Sulejmanova mati, Hafsa Sultan, je delno zatrla rivalstvo med ženama.Selçuk Aksin Somel. Historical Dictionary of the Ottoman Empire, Oxford, 2003, , str. 123. Po poročilu Bernarda Navagera je zaradi ostrega rivalstva med njima izbruhnil boj, v katerem Mahidevran premagala Hürrem, kar je razjezilo Sulejmana. Po mnenju turškega zgodovinarja Necdeta Sakaoğluja, te trditve niso bile resnične. Po smrti Sulejmanove matere Hafse Sultan leta 1534 se je Hürremin vpliv v palači povečal in prevzela je oblast v haremu. Postala je tudi edina Sulejmanova partnerica in prejela naziv Haseki, kar pomeni Najljubša. Ko jo je Sulejman osvobodil suženjstva in se z njo poročil ali malo pred tem, je postala Haseki sultan, kar je pomenilo, da je postala član Osmanske dinastije.
Okoli leta 1533 se je Sulejman poročil s Hürrem na veličastni uradni slovesnosti. Nobena sužnja pred njo ni bila povzdignjena na položaj sultanove zakonite žene, kar je osupnilo dvor in prebivalce Istanbula.Philip Mansel (1998). Constantinople: City of the World's Desire, 1453–1924. New York: St. Martin's Griffin. . str. 86. Poročno slavje je bilo leta 1534.
Hürrem je postala prva soproga, ki je prejela naziv Haseki sultan. Naslov je pomenil status, višji od osmanskih princes. Sulejman s podelitvijo naslova ni samo prekršil starega običaja, ampak je začel novo tradicijo za bodoče osmanske sultane: poročati se na uradni slovesnosti in svojim soprogam omogočiti vpliv na dvoru, zlasti kar se tiče nasledstva. Hürremina plača je bila 2000 akč na dan, kar jo je uvrščalo med najbolje plačane Haseki sultan. Po poroki je začela krožiti misel, da je sultan omejil svojo avtonomijo in da nad njim dominira in ga nadzoruje njegova žena. V osmanski družbi so imele matere pomembno vlogo pri izobraževanju svojih sinov in pri usmerjanju njihove kariere.
Po smrti Sulejmanove matere Hafse Sultan leta 1534 je Hürrem postala Sulejmanov najbolj zaupanja vreden vir novic. V enem od svojih pisem Sulejmanu ga obvešča o stanju kuge v prestolnici. Napisala je:
"Moj najdražji sultan! Če vprašaš o Istanbulu, mesto še vedno trpi zaradi kuge; vendar ni tako huda kot prejšnja. Če bo Bog dal, bo izginila takoj, ko se vrneš v mesto. Naši predniki so govorili, da kuga mine, ko drevesa jeseni odvržejo listje".
Kasneje je Hürrem postala prva ženska, ki je ostala na sultanovem dvoru do konca svojega življenja. V osmanski cesarski družinski tradiciji je lahko sultanova soproga ostala v haremu le do polnoletnosti njenega sina, se pravi približno 16 ali 17 let. Polnoletnega sina so nato poslali vladat oddaljeni provinci, mati pa mu je sledila. Ta tradicija se je imenovala Sancak Beyliği. Soproga se ni smela vrniti v Istanbul, razen če je njen sin nasledil prestol.Imber, Colin (2002). The Ottoman Empire, 1300–1650 : The Structure of Power. New York: Palgrave Macmillan. . str. 90. Hürrem je v nasprotju s tem starim običajem ostala v haremu tudi potem, ko so njeni sinovi odšli vladat oddaljenim provincam cesarstva.
Razen tega, da je ostala v Istanbulu, se je iz harema v Stari palači (Eski Saray), ki ga je uničil požar, za stalno preselila palačo Topkapı. Nekateri viri pravijo, da se v Topkapı ni preselila zaradi požara, temveč zaradi poroke s Sulejmanom. Kakorkoli že, njena selitev je bila še en pomemben prelom z ustaljenimi običaji, saj je sultan Mehmed Osvajalec izdal dekret, po katerem nobena ženska ni smela prebivati v stavbi, v kateri so se opravljajo vladni posli. Palača v Topkapıju, kamor se je preselila, je postala znana kot Nova palača (Saray-ı jedid).
Ko je bil Sulejman odsoten, predvsem zaradi vojaških operacij, je Hürrem Sulejmanu napisala veliko ljubezenskih pesmi. V enem od svojih pisem je napisala:
"Potem ko položim glavo na tla in poljubim zemljo, po kateri stopajo tvoje blagoslovljene noge, sonce in bogastvo mojega naroda, moj sultan, če vprašaš po meni, tvoji služabnici, ki se je vnela od gorečnosti, ki te pogrešam, sem kot tisti, čigar jetra (v tem primeru pomeni srce) so bila uničena; čigar oči so polne solz, da ne morejo več razlikovati med nočjo in dnevom; [sem kot tisti] ki je padel v morje hrepenenja, obupan, jezen od tvoje ljubezni. V hujšem položaju sem kot Ferhat in Majnun, strastna ljubezen tvoja, tvoja sužnja, ki gori, ker je bila ločena od tebe. Kot slavček, katerega vzdihi in kriki na pomoč ne ponehajo, v takem stanju sem zaradi tvoje odsotnosti. Molila bi k Alahu, da takšne bolečine ne prizadenejo niti vaših sovražnikov. Moj dragi sultan! Ker je minil mesec in pol, odkar sem te nazadnje slišala, Alah ve, da sem noč in dan jokala in čakala, da se vrneš domov. Medtem ko sem jokala, ne da bi vedela, kaj naj storim, mi je eden in edini Alah dovolil, da od tebe prejmem dobre novice. Ko sem slišal novico, Alah ve, sem spet oživela, ker sem umrla, medtem ko sem te čakala."
Sultan Sulejman je pod svojim vzdevkom Muhibi napisal naslednjo pesem za Hürrem Sultan:
Prestol moje samotne niše, moje bogastvo, moja ljubezen, moja mesečina. Moj najiskrenejši prijatelj, moj zaupnik, moj obstoj, moj sultan, moja ena in edina ljubezen. Najlepša med lepimi... Moja pomlad, moja vesela ljubezen, moj dan, moja ljubica, smejoči list ... Moje rastline, moja sladkost, moja vrtnica, edina, ki me ne stiska na tem svetu ... Moj Istanbul, moj Karaman, zemlja moje Anatolije Moj Badakšan, moj Bagdad in Horasan Moja žena lepih las, moja ljubezen poševnih obrvi, moja ljubezen oči, polnih nagajivosti :... Vedno ti bom pel hvalnice!
Jaz, ljubimec trpečega srca, Muhibbi, z očmi, polnini solz, sem srečen.
Državne zadeve Hürrem Sultan je bila prva ženska v osmanski zgodovini, ki se je ukvarjala z državnimi zadevami. Zahvaljujoč svoji inteligenci je delovala kot Sulejmanova glavna svetovalka za državne zadeve in zdi se, da je imela vpliv tudi na zunanjo in mednarodno politiko. Pogosto ga je spremljala kot politična svetovalka, na dokumente odtisnila svoj pečat in opazovala seje sveta skozi zamreženo okno. S temi svojimi revolucionarnimi dejanji je začela obdobje v Osmanskem cesarstvu, imenovano vladavina žensk. Hürremin vpliv na Sulejmana je bil tako velik, da so po dvoru krožile govorice, da je bil sultan začaran. Zaradi vsega tega je postala kontroverzna osebnost in predmet obtožb, da je spletkarila in manipulirala s svojimi političnimi tekmeci.
Kontroverzna osebnost thumb|Latinski portret Hürrem Sultan iz 16. stoletja (olje na platnu), naslovljen Rosa Solymanni Vxor (Rosa, Sulejmanova žena) Hürrem je bila kontroverzna osebnost zlasti zaradi njenega rivalstva z Mahidevran in njenim sinom Şehzade Mustafo ter velikima vezirjema Pargalı Ibrahim Pašo in Kara Ahmed Pašo.