Oppenheimer je britansko-ameriški biografski film scenarista, režiserja in koproducenta Christopherja Nolana, ki je izšel julija 2023 v distribuciji Universal Pictures.
Film, posnet po biografskem delu American Prometheus avtorjev Kaija Birda in Martina J. Sherwina iz leta 2005, predstavi poklicno pot ameriškega fizika J. Roberta Oppenheimerja, »očeta atomske bombe«, s poudarkom na njegovem študiju, vlogi vodje raziskav projekta Manhattan, v sklopu katerega je bilo razvito prvo jedrsko orožje, in koncu kariere po zaslišanju pred Komisijo za jedrsko energijo. V naslovni vlogi je zaigral Cillian Murphy, poleg njega pa so se v pomembnejših vlogah pojavili še Emily Blunt kot Oppenheimerjeva žena »Kitty«, Matt Damon kot direktor projekta Manhattan Leslie Groves, Robert Downey Jr. kot član Komisije za jedrsko energijo Lewis Strauss in Florence Pugh kot Oppenheimerjeva komunistična ljubica Jean Tatlock.
Film je doživel premiero 11. julija 2023 v pariškem kinu Grand Rex, na reden spored ameriških kinematografov pa je prišel deset dni kasneje. Po naključju je datum sovpadal z izidom Warner Brosove uspešnice Barbie, kar je vodilo do nastanka skovanke »Barbenheimer«, ki je prerasla v kulturni fenomen in spodbudila mnoge, da so si ogledali oba filma na isti dan. Tako kot Barbie je postal megauspešnica in prinesel več kot 960 milijonov USD prihodkov, s čimer je postal tretji komercialno najuspešnejši film leta ter podrl rekorde zaslužka za biografske filme in filme o drugi svetovni vojni.
Deležen je bil tudi pohvale kritikov za režijo, scenarij, glasbo Ludwiga Göranssona, vizualno podobo in igro (predvsem Murphyja, Downeyja, Blunt in Damona). Ustvarjalci so zanj prejeli številne nagrade, med njimi pet zlatih globusov, sedem nagrad bafta in sedem oskarjev, v vseh primerih vključno z nagrado za najboljši film.
Zgodba Film prepleta dve pripovedni niti, pri čemer si dogodki ne sledijo v kronološkem zaporedju. »Fisija« v barvah predstavi Oppenheimerjevo pripoved o svojem življenju na zaslišanju, »Fuzija« v črno-beli tehniki pa perspektivo Lewisa Straussa na potrditvi v ameriškem Senatu. Spodnji povzetek je kronološki.
Leto 1926. 22-letni doktorski študent J. Robert Oppenheimer se spopada z anksioznostjo in domotožjem med študijem eksperimentalne fizike pod mentorstvom Patricka Blacketta v Cavendishevem laboratoriju na Univerzi v Cambridgeu. Blackettov odnos ga spravlja ob živce do te mere, da mu nekoč nastavi zastrupljeno jabolko, ki pa ga kmalu za tem vzame nazaj. Laboratorij obišče Niels Bohr, ki Oppenheimerju svetuje, naj gre raje študirat teoretično fiziko na Univerzo v Göttingenu.
Tam Oppenheimer doktorira in spozna kolega Isidorja Rabija. Kasneje v Švici skupaj spoznata teoretičnega fizika Wernerja Heisenberga. Oppenheimer želi spodbuditi raziskave kvantne fizike v ZDA, zato sprejme položaj predavatelja na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju in na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu. V tem času se poroči z biologinjo in nekdanjo komunistko Katherine »Kitty« Puening, vzporedno pa se zaplete tudi v razmerje s komunistko Jean Tatlock, ki kasneje stori samomor.
Po odkritju jedrske cepitve leta 1938 Oppenheimer spozna, da jo je mogoče uporabiti kot orožje. Po izbruhu druge svetovne vojne, leta 1942, ga poročnik Leslie Groves rekrutira za direktorja laboratorija Los Alamos, kjer bodo razvijali atomsko bombo. Oppenheimerja skrbi, da bo Heisenbergov jedrski program izdelal termonuklearno orožje za Tretji rajh.
Okoli sebe zbere Rabija, Hansa Betheja in Edwarda Tellerja, sodeluje pa tudi s Fermijem, Szilardom in Hillom na Univerzi v Chicagu. Tellerjevi izračuni nakažejo na možnost, da bi jedrska detonacija lahko vodila do verižne reakcije, ki bi vnela ozračje, toda po posvetu z Einsteinom Oppenheimer sklene, da je tveganje še sprejemljivo. Teller predlaga izdelavo vodikove bombe in skoraj zapusti projekt, ko je njegov predlog zavrnjen, a ga Oppenheimer prepriča, naj ostane. thumb|left|Delno dokončana atomska bomba iz poskusa Trinity Po nemški vdaji leta 1945 nekateri člani ekipe izrazijo dvom o smislu bombe, Oppenheimer pa verjame, da bo končala še trajajočo vojno za Tihi ocean in rešila številna življenja zavezniških vojakov. Poskus s kodnim imenom Trinity je uspešen, zato predsednik Harry S. Truman ukaže jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, po katerem se Japonska preda. Kljub slavi Oppenheimerja teži odgovornost za množično uničenje. Svoj občutek krivde zaupa Trumanu, ki ga okara in zavrne njegovo pobudo za ustavitev razvoja jedrske tehnike.
Ker dela kot svetovalec Komisije za jedrsko energijo (AEC), postane njegovo stališče kontroverzno, znova pa se zaradi izbruha hladne vojne zbudi zanimanje za Tellerjevo vodikovo bombo. Predsednik AEC Lewis Strauss zameri Oppenheimerju, da je javno zavrnil njegove pomisleke glede izvoza radioizotopov in predlagal pogajanja s Sovjetsko zvezo po uspešnem sovjetskem jedrskem poskusu. Strauss je tudi prepričan, da ga je Oppenheimer obrekoval med pogovorom z Einsteinom leta 1947.
Ker želi izničiti Oppenheimerjev politični vpliv, Strauss leta 1954 skrivoma priredi varnostno zaslišanje glede njegovega pooblastila za dostop do tajnih podatkov. Kmalu postane jasno, da je razplet tega že vnaprej določen. Strauss izkoristi Oppenheimerjeve stike s komunisti v preteklosti ter uporabi pričanja Groverja in drugih njegovih sodelavcev proti njemu. Teller poleg tega na pričanju naravnost pove, da ne zaupa Oppenheimerju, in predlaga preklic pooblastila. Odbor za varnost osebja Oppenheimerjevo pooblastilo zares prekliče, kar okrni njegovo javno podobo in omeji njegov vpliv na ameriško jedrsko politiko.
Pet let kasneje Strauss kandidira za položaj sekretarja za trgovino. Na potrditvenem zaslišanju pred ameriškim Senatom Hill priča o njegovih osebnih motivih za spletko, ki je vodila do Oppenheimerjevega padca, zaradi česar Strauss ni potrjen. Predsednik Lyndon B. Johnson Oppenheimerju leta 1963 podeli nagrado Enrica Fermija kot gesto politične rehabilitacije. Preblisk pokaže, da slednji v pogovoru z Einsteinom leta 1947 sploh ni omenil Straussa. Namesto tega mu je izrazil skrb, da so zares zagnali verižno reakcijo – jedrsko oboroževalno tekmo, ki bo nekoč uničila svet, saj ga muči vizija sveta, ki ga požira ogenj.
Igralska zasedba
Cillian Murphy kot J. Robert Oppenheimer, teoretični fizik in direktor Narodnega laboratorija Los Alamos. Emily Blunt kot Katherine »Kitty« Oppenheimer, žena Roberta Oppenheimerja in nekdanja članica komunistične partije ZDA. Matt Damon kot general Leslie Groves, častnik inženirskega korpusa Kopenske vojske ZDA (USACE) in direktor projekta Manhattan. Robert Downey Jr. kot kontraadmiral Lewis Strauss, upokojeni častnik mornariških rezervistov in visoki član Komisije za jedrsko energijo (AEC). Florence Pugh kot Jean Tatlock, psihiatrinja, članica Komunistične partije ZDA, ljubica Roberta Oppenheimerja. Josh Hartnett kot Ernest Lawrence, jedrski fizik, ki je delal z Oppenheimerjem v Berkeleyju. Casey Affleck kot Boris Pash, obveščevalni častnik Kopenske vojske ZDA in poveljnik operacije Alsos. Rami Malek kot David L. Hill, jedrski fizik v metalurškem laboratoriju, ki je sodeloval pri gradnji reaktorja Chicago Pile-1. Kenneth Branagh kot Niels Bohr, danski fizik in filozof, Oppenheimerjev vzornik. Benny Safdie kot Edward Teller, madžarski teoretični fizik, znan kot »oče vodikove bombe«. Jason Clarke kot Roger Robb, odvetnik in bodoči okrožni sodnik, posebni svetovalec AEC na Oppenheimerjevem varnostnem zaslišanju. Dylan Arnold kot Frank Oppenheimer, Robertov mlajši brat in fizik, sodelavec projekta Manhattan. Tom Conti kot Albert Einstein, nemški teoretični fizik. James D'Arcy kot Patrick Blackett, fizik, Oppenheimerjev profesor na Univerzi v Cambridgeu. David Dastmalchian kot William L. Borden, pravnik in izvršni direktor kongresnega komiteja za atomsko energijo (JCAE). Dane DeHaan kot generalmajor Kenneth Nichols, častnik Kopenske vojske ZDA in namestnik okrožnega inženirja projekta Manhattan. Alden Ehrenreich kot pomočnik Lewisa Straussa (izmišljen lik). Tony Goldwyn kot Gordon Gray, uradnik in predsednik komisije za presojo Oppenheimerjevega dostopa do zaupnih podatkov. Jefferson Hall kot Haakon Chevalier (»Hoke«), profesor na Berkeleyju, ki se je v času študija spoprijateljil z Oppenheimerjem. David Krumholtz kot Isidor Isaac Rabi, fizik, ki je delal kot svetovalec na projektu Manhattan. Matthew Modine kot Vannevar Bush, vodja Urada za znanstvene raziskave in razvoj.
Produkcija Razvoj
Po izidu Oppenheimerjeve biografije American Prometheus (2005), ki sta jo napisala Kai Bird in Martin J. Sherwin, je režiser Sam Mendes izrazil zanimanje za filmsko adaptacijo. Iz projekta ni bilo nič, nakar so v naslednjih 15 letih pravice poskusno prevzemali različni ustvarjalci, med njimi Oliver Stone, ki pa »ni našel poti do njenega bistva«. Tako sta avtorja že obupovala nad možnostjo predelave v film. Leta 2015 je pravice poskusno prevzel J. David Warko, ki je nato naročil in zavrnil več scenarijev. Preko igralca Jamesa Woodsa je prišel do producenta Charlesa Rovena, ki je v preteklosti produciral več Nolanovih filmov. Roven je nato poslal izvod Nolanu in na koncu sta bila tako Wargo kot Woods izvršna producenta filma.
Nolan si je bil že preden je prebral biografijo želel posneti film o Oppenheimerju. Proti koncu produkcije filma Tenet (2020) mu je igralec Robert Pattinson podaril knjigo Oppenheimerjevih govorov. Nolan je iz nje razbral, da so Oppenheimerja mučile posledice njegovih dejanj, kar ga je navdihnilo prikazati, kako bi bilo biti v Oppenheimerjevi koži v teh trenutkih – v nasprotju s Tenetom, ki uporablja potovanje v času, da bi preprečil množično uničenje.
Decembra 2020 je distributer Warner Bros. Pictures oznanil, da bo film leta 2021 hkrati poslal na kino sporede in na spletno pretočno platformo HBO Max, čemur naj bi botroval vpliv pandemije covida-19 na filmsko industrijo. Nolan, ki je z Warner Bros. sodeloval vse od svojega filma Insomnia, je bil besen, saj je močan zagovornik tradicionalne predstavitve filmov v kinematografih. Do sredine leta 2021 je prekinil sodelovanje s studiem in se pogajal z drugimi studii, ki bi morda podprli njegov novi projekt, med njimi s Sonyjem, Universalom, Paramountom in Applom. Sodeč po poznavalcih je Paramount že zgodaj izpadel iz igre zaradi novega predsednika Briana Robbinsa, ki je zagovarjal večji poudarek na izidih na pretočnih platformah.
Septembra 2021 je prišla v javnost novica, da bo Nolan napisal in režiral biografski film o Oppenheimerjevi vlogi v projektu Manhattan med drugo svetovno vojno ter da je Cillian Murphy v pogajanjih za glavno vlogo. Na koncu se je Nolan odločil za Universal, ker je že bil sodeloval s predsednico skupine studiev NBCUniversal Donno Langley. Langley je podprla njegovo stališče o tradicionalnem izidu, tako da je Universal pristal na financiranje in distribucijo Oppenheimerja. Produkcija naj bi se po takratnih informacijah začela v prvem četrtletju 2022. Pristali so tudi na druge Nolanove pogoje, vključno s produkcijskim proračunom 100 milijonov USD in še enkrat toliko za oglaševanje, časovnim oknom 90 do 120 dni za ekskluzivno predvajanje v kinematografih, 20-odstotnim deležem pri bruto prihodku od prvega dne predvajanja dalje in obdobjem tri tedne pred izidom ter po njem, v katerem Universal ne bi smel izdati nobenega drugega filma.
Pisanje