Mestni okraj Trdnja vas (nem.: Hörtendorf)Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Ljubljana 2010, ISBN0560-2920, stran 121 je 15. okraj mesta Celovec, glavnega mesta dežele Koroške, ki geografsko leži na Celovškem polju (Avstrija).
Geografija Mestni okraj Trdnja vas se nahaja na vzhodnem robu mesta Celovca na Celovškem polju in ga prečka reka Raba. Na zahodu meji na staro mestno mejo in Šentjakobsko cesto (nem. St. Jakober Straße), na vzhodu pa na koroško Krko. Trdnja vas meji tudi na občine Gospa Sveta, Štalenska gora, Pokrče, Grabštanj in Žrelec.
Sosednje občine
Upravna ureditev Mestni okraj Trdnja vas je razdeljen na dve katastrski občini in naslednja naselja:
Blažnja vas (Blasendorf): Blažnja vas (Blasendorf): Ovše (Gottesbichl), Na Rišovce ali tudi Nereševica)Bojan-Ilija Schnabl: Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik. V: Koroški koledar 2012. Celovec 2011, 165–188. (Nessendorf) Trdnja vas pri Celovcu (Hörtendorf): Dóbje pri Žrelcu (Aich an der Straße), Borovje (Farchern), Hutna vas pri Celovcu (Gutendorf), Trdnja vas pri Celovcu (Hörtendorf), Limarja vas pri Šentjakobu pri Celovcu (Limmersdorf), Perkonik (Perkonigg), Pokeriče pri Celovcu (Pokeritsch), Šentjakob pri Celovcu (St. Jakob an der Straße)Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na Avstrijskem Koroškem = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. Ljubljana 2010. .
Infrastruktura Do mestnega okraja Trdnja vas pelje Velikovška cesta med mestnim jedrom Celovca in Velikovcem.
Mestni avtobusi vozijo do naslednjih postajališč v Trdnji vasi: Ziegeleistraße, Ernst-Diez-Straße, Schülerweg, Dobje pri Žrelcu (nem. Aich), Hutna vas (nem. Gutendorf), Limarja vas (nem. Limmersdorf), Delnja vas (nem. Niederdorf), Rosenweg, Trdnja vas (nem. Hörtendorf), do katerega se lahko iz središča mesta z linijo 21 (vsakih 30 minut) relativno enostavno pripeljete s trga svetega duha (nem. Heiligengeistplatz).
Na zahodu, v industrijski coni Trdnja vas, je izvoz z avtoceste Celovec vzhod.
Zgodovina Leta 1973 je bila stara občina Trdnja vas v okviru velike občinske reforme dežele Koroške skupaj z delom občine Žrelec (južno od Velikovške ceste), delom občine Pokrče (vzhodno od Krke) ter Borovjem in Šmarjeto, to je podružniška cerkev stare fare in občine Šenttomaž pri Celovcu (danes Štalenska gora), vključena v razširjeno območje mesta Celovec ob Vrbskem jezeru.
Koroško-slovenska kulturna zgodovina
Kulturnozgodovinsko je področje mestnega okraja Trdnja vas tesno povezano s slovensko kulturno zgodovino Celovškega poljaSCHNABL, Bojan-Ilija. Klagenfurter Feld/Celovško polje. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 631-637, ilustr. [COBISS.SI-ID 22124040], njenim slovenskim osrednje južno KoroškemSCHNABL, Bojan-Ilija. Osrednja južna Koroška. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 1000. [COBISS.SI-ID 22184456] SCHNABL, Bojan-Ilija. Südkärntner Zentralraum. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 3, po-Ž, S. 1307-1308, ilustr. [COBISS.SI-ID 22188552] narečjem, poljanščini Celovškega poljaSCHNABL, Bojan-Ilija. Osrednjejužnokoroško slovensko narečje. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 1000. [COBISS.SI-ID 22184712]. Danes je to večinoma le še zgodovina.
Na to kažejo izvirna slovenska krajevna imena, pa tudi izvirna slovenska ali v nemščini uporabljena hišna in domača imena (p.d.)SCHNABL, Bojan-Ilija. Vulgoname. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 3, po-Ž, S. 1472-1474. ter ledinska imena.SCHNABL, Bojan-Ilija. Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu und in der weiteren Umgebung. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 1, a-I, S. 346-350, ilustr. slovenskega izvora.
To je značilno tudi za družbeno zgodovino in cerkveno zgodovino. Dekanija Tinje je po kanonskem pravu še vedno dvojezična, župniji Šentjakob ob cesti in Šenttomaž pri Celovcu pa sta po kanonskem pravu veljali za dvojezični po šematizmu 1917/18, torej v medvojnem obdobjuSCHNABL, Bojan-Ilija. Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 1027–1034, ilustr.. Ko se je Anton Tscharre (glej spodaj) leta 1849 rodil v Šentjakobu ob cesti, ni možno, da se ne bi naučil slovenščine, kar lahko pojasni tudi njegovo poznejše delovanje na Spodnjem Štajerskem. Zgodovinsko slovensko narečje, ki so ga v terenskih raziskavah še vedno raziskovali, je prav narečje južnokoroške osrednje regije.SCHNABL, Bojan-Ilija. Osrednjejužnokoroško slovensko narečje. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 1000. SCHNABL, Bojan-Ilija. Südkärntner Zentralraum. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 3, po-Ž, S. 1307–1308, ilustr.
Nekoč so bile fare do medvojnega časa še dvojezične. Na področju okraja Trdnja vas najdemo še številne člane Hranilnice in posojilnice Št. Tomaž pri Celovcu, ki je aktivno delovala do Anšlusa.SCHNABL, Bojan. Der historische slowenische Kulturverein »Edinost«.. In: Magdalensberger Kulturquadrat, Hg. Marktgemeinde Magdalensberg, Red. Kärntner Bildungswerk Magdalensberg, Ausgabe 16, Frühling/Sommer 2023, Amtliche Mitteilung. S. 16-18, STURM-SCHNABL, Katja. Edinost Šenttomaž. V: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 1, a-I, S. 283-287, ilustr.SCHNABL, Bojan-Ilija. Kryptoslowenen. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 717-718. [COBISS.SI-ID 22129416]
K zgodovinski slike Šentjakoba ob cesti šteje tudi zgodovina kmečkih uporov 15. stoletja, ko je bila osrednja južna Koroška eno izmed središč (Grafenauer navaja izrecno Šentjkob ob cesti) velikega upora leta 1478.GRANDA, Stane. Bauernaufstände (prevod Bojan-Ilija Schnabl). V: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 1, a-I, str. 139-141, ilustr. Sem sodi tudi poseben družbeni položaj koseza in vojvodskega kmeta v Blažnji vasi, ki je vodil obred intronizacije najprej koroških knezov in kasneje koroških vojvod (koroška vojvodska investitura) (v slovenščini do 1414). Slovenska ledinska imena v Blažnji vasi V Blažnji vasi najedemo zapisana v starih franciscejskih katastrih sledeča slovenska ledinska imena : Blatenza (Blatenca), Na Blatti (Na blati), Pod Krajam (Pod krajom), Velke Nive (Velike njive), Rathschnicza (Račnica), Voglach. SCHNABL, Bojan-Ilija. Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu und in der weiteren Umgebung. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 1, a-I, S. 346-350, ilustr. [COBISS.SI-ID 22173192] SCHNABL, Bojan-Ilija (avtor, fotograf). Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici [Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg und Umgebung]. In: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, ISSN 0351-2908. [Tiskana izd.], 2014, 54, št. 4, S. 27-31, ilustr.[COBISS.SI-ID 37951533] Slovenska ledinska imena v Borovju V Borovju najdemo zapisana v starih franciscejskih katastrih sledeča slovenska ledinska imena : Brezova Hora (Brezova hora [!]), Podmirom (Pod mirom), Pri Krischi (Pri križu), Blatta (Blato), Poznak, Spodnopolle (Spodnje polje), Tablitza (Tablica).SCHNABL, Bojan-Ilija. Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu und in der weiteren Umgebung. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 1, a-I, S. 346-350, ilustr. [COBISS.SI-ID 22173192] SCHNABL, Bojan-Ilija (avtor, fotograf). Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici [Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg und Umgebung]. In: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, ISSN 0351-2908. [Tiskana izd.], 2014, 54, št. 4, S. 27-31, ilustr.[COBISS.SI-ID 37951533] Slovenska ledinska imena v Limarji vasi V Limarji vasi najdemo zapisana v starih franciscejskih katastrih sledeča slovenska ledinska imena : Nacilla, per Sellenem Polli (Pri zelenem polju), Uokroglica (Okroglica), Krive Nive (Krive njive), Ograda (Ograda), Kernica (Krnica), per stari Czesti (Pri stari cesti). SCHNABL, Bojan-Ilija. Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu und in der weiteren Umgebung. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 1, a-I, S. 346-350, ilustr. [COBISS.SI-ID 22173192] SCHNABL, Bojan-Ilija (avtor, fotograf). Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici [Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg und Umgebung]. In: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, ISSN 0351-2908. [Tiskana izd.], 2014, 54, št. 4, S. 27-31, ilustr.[COBISS.SI-ID 37951533] Slovenska ledinska imena v Šmarjeti V Šmarjeti oz. njeni bližini sta zapisana ledinski imeni Nasdreti (severno in severo-zahodno do gramoznice) ter še malce severneje Sapolam. SCHNABL, Bojan-Ilija. Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu und in der weiteren Umgebung. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 1, a-I, S. 346-350, ilustr. [COBISS.SI-ID 22173192] SCHNABL, Bojan-Ilija (avtor, fotograf). Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici [Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg und Umgebung]. In: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, ISSN 0351-2908. [Tiskana izd.], 2014, 54, št. 4, S. 27-31, ilustr.[COBISS.SI-ID 37951533] Slovenska ledinska imena v Trnji vasi