Baron Janez Nepomuk Šlojsnik (tudi Schloissnigg, Johann Nepomuk, baron Freiherr von, Schloißnig(g)), avstrijski državni uradnik in politik, * 24. februar 1809, Dunaj, † 4. februar 1883, Dunaj.
Bil je "izrazito Slovencem naklonjen" politik, cesarski namestnik na Koroškem v funkciji deželnega glavarja, deželni predsednik Kranjske, pripadnik slovenske stranke v kranjskem deželnem zboru.
Rodovnik
Rodbina Šlojsnikovih je izvirala iz Notranje Avstrije ter je imela veje na Dunaju, Spodnji Avstriji, Tirolskem in na Madžarskem. Wurzbachova oznaka o notranjeavstrijskem poreklu Šlojsnikovih je precej nenatančna, saj ta izraz zajema več kronovin s deloma slovensko govorečim prebivalstvom; poleg tega pojem ne omogoča etnične identifikacije, kar je svekakor lahko razumljivo.Constantin Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich Dreißigster Teil Schindler - Schmuzer (Wien 1875), Schloissnigg, S. 137-140, Stammtafel S. 139. Po spletnih raziskavah je ime Schloissnigg v Podjuni in na Zili do danes dokaj pogosto ime. Rodbina je imela posesti v Notranji Avstriji in obsežno zemljiško posest na Madžarskem.
Njegov prednik in praded po očetovi strani, Gregor(ius), je bil dvorni vojni svetovalec pod cesarjem Karlom VI.. 13. aprila 1733 se je poročil z Marijo Anno von Cremerius v cerkvi svetega Štefana na Dunaju ter umrl leta 1756. Glede na vpis v poročni matici iz cerkve svetega Štefana je bil Gregorius po rodu iz „Clagenfurt aus Cärnthen“ (iz Celovca na Koroškem, kar daje Šlojsnikovim neposredno povezavo s Koroško. Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5, recte 13. April 1733
Jakob Schloissnigg, brat deda Johanna Nepomuka, je bil 9. septembra 1789 povišan v dedni viteški red, Johann Baptist Schloissnigg (* 23. november 1743, † 16. september 1804), sam dedek, pa je 26. julija 1792 prejel madžarski "Indigenat", tj, postal je član plemištva na Madžarskem, 15. maja 1793 pa je bil povišan v dedni baronski čin. Franc I. (1777-1850), stric Johanna Nepomuka po očetovi strani, je bil leta 1825 povišan v spodnjeavstrijski plemiški stan. Njegov brat in oče Johanna Nepomuka, Johann Baptist Marcus (* 25. april 1782, † 30. september 1849), se je poročil z Angiolino, rojeno Drossi Plastera (Plaster po Steeb/Sterneck Ch. Steeb, T. Sterneck : Die Daublebsky, Freiherren von Sterneck zu Eberstein. Zur Geschichte und Genealogie der seit fast zweihundert Jahren in Kärnten beheimateten Linie einer böhmischen Adelsfamilie. Klagenfurt am Wörthersee 2011, 37–38, 74 ) (* 25. maj 1798, † 11. Jänner 1862), ki je bila pokopana na župnijskem pokopališču v Šenttomažu pri Celovcu severovzhodno od Celovca in ima tam svoj nagrobni kamen.
Janez Nepomuk Šlojsnik je imel tri brate in sestre: Theodorja Wilhelma (* 27. marec 1817), Victorja (* 10. marec 1818, † 14. julij 1851) in Angiolino (* 13. november 1823 Dunaj, † 10. december 1883 Gries pri Bolzanu), baronico von Sterneck iz zakona. Poročena je bila s Carlom Daublebskim (po Kneschke) (Daublewsky po Wurzbach), poročeno baronico von Sterneck in Ehrenstein, in je tudi pokopana v Šenttomažu pri Celovcu. Angiolina je leta 1860 kupila posestvo gradu Gundrska vas pri Šenttomažu. Po smrti moža Karla in ker je njen zakon ostal brez otrok, je leto pozneje prodala posestvo Gundrska vas. Na nagrobnih kamnih najdemo grb rodbine Schloissnigg/Šlojsnikovih, in sicer merjasceva glava.
Šlojsnikovo truplo, ki je umrl na Dunaju, so prenesli v Ljubljano, kjer so ga pokopali ob njegovi preminuli ženi Josefi, rojeni princesi Thurn und Taxis (vdova Karla Freiherr Wallbrunn, *1789, †21. september 1867) na zdaj opščenem pokopališču Sveti Krištof v Ljubljani-Bežigrad.
Delovanje na Koroškem Šlojsnik je bil v letih 1835-37 okrožni tajnik (nemško Kreissekretär) v Celovcu, v letih 1838-1840 tajnik in v letih 1841-1846 gubernijski svetnik pri ilirskem guberniju (nemško Gubernialrat beim Illyrischen Gubernium) v Ljubljani. Leta 1847 je Šlojsnik prišel v Celovec, leta 1849 postal tamkajšnji okrožni glavar (nemško Kreishauptmann), 8. decembra 1849 pa cesarski namestnik (nemško Statthalter) novoustanovljenega koroškega urada cesarskega namestništva z veljavnostjo od 2. januarja 1850. Šlojsnik je to funkcijo obdržal tudi po reorganizaciji zgoraj imenovanega deželnega organa, ki je bil z resolucijo z dne 1. julija 1853 preimenovan v deželno vlado, kar je stopilo v veljavo 29. maja 1854.
Na Koroškem se je Schloissnigg zavzemal za izboljšanje cestne in železniške infrastrukture. Tako so bile t.i. Šlojsnikove stene (nemško Schloissniggwände) blizu Šmohorja poimenovane po njemu, ker se je zavzel za širitev ceste skozi Ziljo. Zavzemal pa se je tudi za izboljšanje stanja Celovca.
Zaradi svoje funkcije je bil Schloissnigg od 8. decembra 1849 do razpustitve leta 1854 po uradni dolžnosti predsednik komisije za zemljiško odvezo (nemško Grundentlastungskommission) kakor tudi tako imenovane Komisije za deželno organizacijo (nemško Landesorganisierungskommission).SCHNABL, Bojan-Ilija. Landesorganisierungskommission. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 775-778. [COBISS.SI-ID 22139400] Njena naloga je bila praktično izvajanje reforme sodstva in uprave, ki jo je predvidela oktroirana marčna ustava iz leta 1849, zemljiška reforma ter nato Silvestrski patent iz leta 1851.
Poleg "upravnih" vidikov je imela organizacijska delitev kronovin po besedah Rumplerja "seveda tudi resno nacionalno politično komponento". H. Rumpler : Zentralistische Reichspolitik oder Germanisierung ? Zum nationalpolitischen Gehalt der Politik der Wiener Regierung gegenüber Illyrien-Krain von der Revolution 1848 zum Neoabsolutismus. In : H. Rumpler, A. Suppan : Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848–1941/Zgodovina Nemcev na območju današnje Slovenije 1848–1941. Wien, München 1988, 76–77 (Delitev na okrožja bi lahko po njegovem mnenju "služila tudi za zaščito nenemške manjšine v pretežno nemški kronski deželi").
Vendar je Šlojsnik po navedbah Rumplerja leta 1852 ocenil, da je razdelitev dežele Koroške v (etnično opredeljena) okrožja (nemško Kreiseinteilung) nepotrebna.H. Rumpler : Zentralistische Reichspolitik oder Germanisierung ? Zum nationalpolitischen Gehalt der Politik der Wiener Regierung gegenüber Illyrien-Krain von der Revolution 1848 zum Neoabsolutismus. In : H. Rumpler, A. Suppan : Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848–1941/Zgodovina Nemcev na območju današnje Slovenije 1848–1941. Wien, München 1988,77
Na to, da Šlojsnikova motivacija pri tem ni bila nujno etnopolitična, kaže zlasti dejstvo, da je Šlojsnik revidiral enojezični nemški krajevni imenik Koroške, ki je bil pripravljen že v skladu z začasnim zakonom z dne 17. marca 1849. SCHNABL, Bojan-Ilija. Ortsrepertorium. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 969-973. [COBISS.SI-ID 22148104] Namesto tega je izdal dvojezični dekret o deželni razdelitvi z dne 23. decembra 1849, SCHNABL, Bojan-Ilija. Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 754-764, ilustr. [COBISS.SI-ID 22131208] objavljen v dvojezičnem Koroškem deželnem zakoniku in vladnem uradnem listu z dne 16. marca 1850. SCHNABL, Bojan-Ilija. Landesgesetzblatt, zweisprachiges Kärntner. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 769-775, ilustr. [COBISS.SI-ID 22133768] S tem je hkrati potrjena konstitutivnost obeh narodov v deželi kot pravna kategorije.
Delovanje v duhu 3. člena koroške deželne ustave iz leta 1849 Člen 3 koroške deželne ustave z dne 30. decembra 1949 v razdelku 1 „O deželi“ določa: „Naroda, ki živita v deželi, sta enakopravna in imata nedotakljivo pravico ohranjati in gojiti svojo narodnost in jezik.“"Cesarski patent z dne 30. decembra 1849 o uveljavitvi in razglasitvi deželne ustave za vojvodino Koroško s pripadajočim volilnim redom za deželni zbor", RGBl/Državni zakonik 8. januarja 1850 (Koroška deželna ustava, 1849, člen 3)Ponovna obravnava koroških Slovencev v deželni ustavi naj bi se ponovila šele leta 2017, in sicer v njenem temeljnem 5. členu, zlasti v drugem odstavku (prevod): "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Kärntner Landesverfassung, glej. člen 5:
Za Šloisnikovo delovanje ves čas bivanja na Koroškem so značilna prizadevanja za slovenski jezik in slovenske ustanove (Mohorjevo), ki jih je izkazoval kot najvišji predstavnik dežele - cesarjev namestnik v funkciji deželnega glavarja.
Z njegovim službovanjem je povezano dvojezično nemško-slovensko izdajanje deželnega zakonika (Landesgesetzblatt) med letoma 1850 in 1859. SCHNABL, Bojan-Ilija. Landesgesetzblatt, zweisprachiges Kärntner. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 769-775, ilustr. [COBISS.SI-ID 22133768] Šlojsnik je svoja slovenska pravna besedila podpisoval tudi v slovenskem pravopisu Šlojsnik.
Nadaljnji dvojezični krajevni imeniki, ki so bili objavljeni v koroških deželnih zakonikih, so izhajala tudi po formalni odpravi marčne ustave (odlok o teritorialni ureditvi dežele z dne 3. oktobra 1854 / Landeseinteilungs-Erlass vom 3. Oktober 1854). SCHNABL, Bojan-Ilija. Landeseinteilungs-Erlass (2), Kärntner, vom 8. September 1854. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 764-766, ilustr. [COBISS.SI-ID 22131464] )
Šlojsnik je tudi izdajatelj dvojezične zbirke obrazcev z datumom 24. december 1850 za nove občine, ustanovljene na podlagi zakona o občinah z dne 17. marca 1849 (podpisano Der Statthalter von Kärnten : Schloißnigg/Deželni poglavar na Koroškem : Šlojsnik). Anleitung zur Verwaltung des Gemeinde-Eigenthums/Navod, kako gre s srenjsko lastnino gospodariti. [Verordnung ?] Nr. 11914 vom 24. Dezember 1850, gedruckt bei Ferd. V. Kleinmayr in Klagenfurt, [gezeichnet :] Der Statthalter von Kärnten : Schloißnigg/Deželni poglavar na Koroškem : Šlojsnik, 73 S. (mit Formularen in beiden Landessprachen)
Leta 1852 je Schloissnigg postal predsednik začasnega parlamentarnega odbora (nemško provisorischer Landtagsausschuss) in stanovskega odbora (nemško ständische Verordnetenstelle).Odbor je bil stalni manjši parlament in je deloval v imenu večjega parlamenta, kadar ta ni zasedal. Stanovski odbor je bil organ, odgovoren za upravljanje premoženja stanov, in je moral delovati kot izvršilni organ za vse resolucije parlamenta in odbora.“ Citat: https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Kalchberg,_Franz_Freiherr_von