(; moški, okrajšano kot ), ( ; njegova žena, skrajšano , dobesedno "svobodni gospodar" ali "svobodna gospa") "Freiherr – Britannica Online Encyclopedia", Britannica Online Encyclopedia, 2008, webpage: EB-Freiherr in (, njegove neporočene hčere in dekliške tete) so oznake, ki se uporabljajo kot plemiški naslovi na nemško govorečih območjih Svetega rimskega cesarstva in v njegovih različnih državah naslednicah, vključno z Avstrijo, Prusijo, Bavarsko, Lihtenštajnom, Luksemburgom itd. Tradicionalno označuje naslovljeni rang znotraj plemstva nad ( vitez ) in (plemstvo brez posebnega naziva) in pod (grof, grofica). Naslov je nadomestil prejšnjo srednjeveško obliko .
Po rangu približno ustreza angleškemu baronu.Številni angleško-jezični zgodovinarji, ki so specializirani za Nemčijo ne prevajajo naziva . Pri tem se sklicujejo na to, da se ohranja originalni naziv , ker naziv Baron v angleščini nosi drugačno interpretacijo. Pravopis Duden v nemškem jeziku se sklicuje na francoski plemiški naziv baron, ki izhaja iz latinsko-nemške kombinacije liber baro (kar pomeni tudi "svobodni gospod"), kot ustreza nemškemu "Freiherr"; in da je Baron ustrezno naslavljanje za Freiherrja.Duden; Definicija baron-a, der (v nemščini).
v fevdalnem sistemu Naslov izhaja iz zgodovinske situacije, v kateri je lastnik imel svobodno (alodialno) lastninsko pravico do svoje zemlje, v nasprotju z "unmittelbar" ("neposredovano"), ali jo je imel brez vmesnega fevdalnega posedovanja; ali za razliko od navadnega barona, ki je bil prvotno vitez () v vazalstvu do višjega gospoda ali suverena in za razliko od srednjeveških nemških ministerialov, ki so bili dolžni zagotavljati upravne storitve za gospoda. je včasih izvajal dedne upravne in sodne pravice nad prebivalci njegovega baronija namesto podrejenosti, ki je lahko bila vojvodi () ali grofu ().
Freiherr vs. Baron Naslov v nemškem jeziku je v slovenščini preveden kot "Baron". Tudi v nemščini, je v družbenih okoliščinah pogosto stiliziran in naslavljen z bolj elegantnim, latinskim ekvivalentom "Baron", čeprav ni uradni naziv.Johannes Baron von Mirbach: Adelsnamen, Adelstitel. C.A.Starke Verlag, Limburg an der Lahn, 1999,
Poleg tega so v 19. stoletju nekatere družine baltskega nemškega plemstva, ki so v zgodovini nosile naziv , jih je rusko carstvo priznalo kot plemiče v obliki ukazov, ki so dodatno podeljevali enakovreden ruski naslov . Ko so bili leta 1919 z ustavo Weimarske republike odpravljeni privilegiji članom dinastičnih in plemiških družin in so tako naslovi postali del priimka, so se nekateri člani prizadetih družin odločili za uradno ime drugi pa so imeli raje , da bi poudarjati svojo baltsko-nemško dediščino. Zato imajo lahko člani iste družine različne uradne priimke.Johannes Baron von Mirbach: Adelsnamen, Adelstitel. C.A.Starke Verlag, Limburg an der Lahn, 1999, ISBN 3-7980-0540-0
Prvotno razlikovanje od drugih baronov je bilo, da je -ova zemljiška posest bila alodialna namesto fevda.
Baroni, ki so naslov prejeli od cesarja Svetega rimskega cesarstva, so včasih znani kot "baroni Svetega rimskega cesarstva" (), da bi jih razlikovali od drugih baronov, čeprav je bil naslov kot tak preprosto . Po razpadu Svetega rimskega cesarstva leta 1806 niso pripadali plemiški hierarhiji nobene dežele, a so bili s sklepom dunajskega kongresa leta 1815 njihovi nazivi vseeno uradno priznani. Od leta 1806 so takratne neodvisne nemške monarhije, kot so Bavarska, Württemberg in Lippe, lahko ustvarile lastno plemstvo, vključno s (čeprav si je volilni knez Brandenburga kot kralj prvotno izključno eksteritorialne Prusije še pred tem datumom prilastil pravico do poplemenitenja). Nekatere starejše baronske družine so začele uporabljati v formalnih kontekstih, da bi se razlikovali od novih razredov baronov, ki so jih ustvarili monarhi manjšega ranga kot cesarji Svetega rimskega cesarstva, in ta uporaba še zdaleč ni zastarela.
Funkcija
Pred ukinitvijo plemstva Kot pri večini nazivov in oznak v plemstvu na nemško govorečih območjih Evrope je bil rang običajno deden in bi se na splošno uporabljal skupaj s plemiškim predikatom ali (včasih oboje: ) pred priimkom.Na primer: Plemiške predpone, ki jih uporablja nemško plemstvo
Dedovanje plemiških naslovov v večini nemško govorečih območij ni bilo omejeno na primogenituro. Zato so nazivi za vedno veljali enako za vse potomce prvotnega prejemnika po moški liniji: Vsi zakoniti sinovi -a so delili njegov naslov in rang in so jih naslavljali . Žena -a nosi naslov (dobesedno "svobodna dama") in hči -a se imenuje (okrajšava za ). Oba naziva sta v slovenščini prevedena kot "baronica".
V Prusiji in nekaterih drugih državah severne Evrope se je naziv Freiherr, dokler je obstajala monarhija, običajno uporabljal pred osebnim imenom (npr. ). V Avstro-Ogrski in na Bavarskem pa bi ga vstavili med ime in priimek (npr ).
Od odprave plemstva Po prvi svetovni vojni so bile monarhije ukinjene v večini nemško govorečih območij Evrope, plemstvo pa je izgubilo priznanje kot pravni razred v novonastalih republikah Nemčiji in Avstriji .
V Avstriji Republika Avstrija je z z dne 3. aprila 1919 in pripadajoči odlok deželne vlade odpravila dedne plemiške nazive za svoje državljane. Javna uporaba takih naslovov je bila in je še vedno prepovedana, kršitve pa so lahko kaznovane. , kot avstrijski državljan, je zato izgubil naziv in bi bil preprosto imenovan kot v avstrijskem potnem listu.
V praksi pa se nekdanji plemiški nazivi še vedno družbeno uporabljajo v Avstriji; nekateri ljudje menijo, da je njihova uporaba stvar vljudnosti. Pokojni , v otroštvu prestolonaslednik Avstro-Ogrske, se je imenoval v avstrijskem potnem listu po letu 1919 in v nemškem potnem listu (bil je poslanec Nemčije v Evropskem parlamentu).
Leta 2003 je ustavno sodišče ( ) odločilo, da Avstrijka, ki jo je posvojil Nemec in nosi plemiški naslov kot del svojega imena, tega naziva ne sme nositi v svojem imenu. Zvezno upravno sodišče ( ) je v podobnem primeru vprašalo Evropsko sodišče, ali bi ta avstrijska ureditev kršila pravico Evropske unije; Evropsko sodišče ni nasprotovalo avstrijski odločitvi, da ne sprejme besed kot del imena Avstrijke.
Glej tudi
Cesarski vitez bojar
Opombe
Reference
Zunanje povezave
Plemstvo FAQ