thumb|right|320px|Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.

Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe. Spektralna črta je lahko posledica oddajanja ali absorpcije svetlobe v ozkem frekvenčnem območju v primerjavi z bližnjimi frekvencami. Spektralne črte se pogosto uporabljajo za identifikacijo atomov in molekul. Te "prstne odtise" je mogoče primerjati s predhodno zbranimi "prstnimi odtisi" izbranih atomov in molekul in jih uporabiti za identifikacijo atomskih in molekularnih komponent zvezd in planetov, kar bi bilo sicer nemogoče.

Vrste črtastih spektrov thumb|300px|right|Zvezni spekter žarnice (sredina) in fluorescentne sijalke (spodaj) Spektralna črta je rezultat interakcije med fotonom in kvantnim sistemom, običajno atoma, včasih tudi molekule ali atomskega jedra. Če ima foton približno pravo količino energije, ki je povezana z njegovo frekvenco,Einstein, Albert (1905). On a Heuristic Viewpoint Concerning the Production and Transformation of Light. da omogoči spremembo energijskega stanja sistema, v primeru atoma je to običajno elektron, ki spreminja orbitale, se foton absorbira. Ko se absorbirana energija zatem spontano odda, bodisi kot foton na isti frekvenci kot prvotni bodisi kot kaskada, v kateri je vsota energij oddanih fotonov enaka energiji absorbiranega fotona, ob predpostavki, da sistem vrne v prvotno stanje.

Spektralne črte so zelo specifične za atome in jih je mogoče uporabiti za identifikacijo kemične sestave katerega koli medija. Več elementov, vključno s helijem, talijem in cezijem, je bilo odkritih ravno s spektroskopijo. Spektralne črte so odvisne tudi od temperature in gostote materiala, zato se pogosto uporabljajo za določanje fizičnih pogojev zvezd in drugih nebesnih teles, ki jih ni mogoče analizirati z drugimi sredstvi.

Spekter elektromagnetnega valovanja ima razpon od žarkov gama s frekvenco 3×1020 Hz in valovno dolžino 10-12 m do radijskih valov s frekvenco 3×105 Hz in valovno dolžino 1 km.

Označevanje Krepke spektralne črte v vidnem delu elektromagnetnega spektra imajo pogosto edinstveno oznako Fraunhoferjeve črte, kot je na primer K za črto z valovno dolžino 393,366 nm, ki izhaja iz enojno ioniziranega kalcijevega atoma Ca+. Nekatere Fraunhoferjeve črte so mešanice črt več različnih atomov.

V drugih primerih so črte označene glede na stopnjo ionizacije tako, da se oznaki kemičnega elementa doda rimska številka. Nevtralni atomi se označujejo z rimsko številko I, ionizirani atomi pa z II itd.:

Cu II — bakrov ion z nabojem +1, Fe III — železov ion z nabojem +2,

Podrobnejše oznake običajno vključujejo valovno dolžino črte in lahko vključujejo multipletno število (za atomske črte) ali oznako pasu (za molekularne črte). Številne spektralne črte atomskega vodika imajo tudi oznake znotraj njegovih ustreznih serij, kot sta Lymanova serija ali Balmerjeva serija. Prvotno so bile vse spektralne črte razvrščene v glavno, ostro in difuzno serijo. Te serije obstajajo v atomih vseh elementov. Njihovi vzorci so za vse atome dobro predvideni z Rydberg-Ritzovo formulo. Te serije so kasneje povezali s podorbitalami.

Širjenje in premikanje črt Oblika spektralne črte je odvisna od več vplivov. Spektralna črta se razteza preko ozkega spektralnega pasu z razponom frekvenc, različnim od nič, in ne ene same frekvence. Njeno središče se lahko premakne z nominalne osrednje valovne dolžine. Razlogov za širjenje in premikanje je več. Razloge je mogoče razdeliti v dve splošni kategoriji – širjenje zaradi lokalnih razmer in širjenje zaradi razširjenih pogojev. Razširitev zaradi lokalnih pogojev je posledica učinkov, ki veljajo v majhnem območju okoli oddajnega elementa, običajno dovolj majhnem, da zagotovi lokalno termodinamično ravnovesje. Razširitev zaradi razširjenih pogojev je lahko posledica vplivov na poti od vira do opazovalca, na primer združevanja sevanj iz več med seboj oddaljenih virov.

Spektralne črte kemičnih elementov Pasovi Če besedna zveza "spektralne črte" ni kvalificirana, se običajno nanaša na črte z valovno dolžino v vidnem pasu celotnega elektromagnetnega spektra. Veliko spektralnih črt je na valovnih dolžinah izven tega območja. Črte s krajšimi valovnimi dolžinami, ki ustrezajo višjim energijam, so v ultravijoličnem delu spektra. Mednje spadajo na primer spektralne črte Lymanove serije vodika. Črte s še krajšimi valovnimi dolžinami v pasu rentgenskih žarkov ostanejo za dani kemični element večinoma nespremenjene in so neodvisne od njihovega kemičnega okolja. Daljše valovne dolžine ustrezajo nižjim energijam. Med infrardeče spektralne črte spada na primer Pashenova serija vodika. Pri še daljših valovnih dolžinah vključuje radijski spekter 21-cm črto, ki se uporablja za zaznavanje nevtralnega vodika v celotnem vesolju.

Vidna svetloba Vsi elementi v naslednji preglednici imajo spektralne črte v vidnem spektru pri valovnih dolžinah okoli 400-700 nm.

+ Spektralne črte kemičnih elementov Element Z Simbol Spektralne črte 1 H 300px 2 He 300px 3 Li 300px 4 Be 300px 5 B 300px 6 C 300px 7 N 300px 8 O 300px 9 F 300px 10 Ne 300px 11 Na 300px 12 Mg 300px 13 Al 300px 14 Si 300px 15 P 300px 16 S 300px 17 Cl 300px 18 Ar 300px 19 K 300px 20 Ca 300px 21 Sc 300px 22 Ti 300px 23 V 300px 24 Cr 300px 25 Mn 300px 26 Fe 300px 27 Co 300px 28 Ni 300px 29 Cu 300px 30 Zn 300px 31 Ga 300px 32 Ge 300px 33 As 300px 34 Se 300px 35 Br 300px 36 Kr 300px 37 Rb 300px 38 Sr 300px 39 Y 300px 40 Zr 300px 41 Nb 300px 42 Mo 300px 43 Tc 300px 44 Ru 300px 45 Rh 300px 46 Pd 300px 47 Ag 300px 48 Cd 300px 49 In 300px 50 Sn 300px 51 Sb 300px 52 Te 300px 53 I 300px 54 Xe 300px 55 Cs 300px 56 Ba 300px 57 La 300px 58 Ce 300px 59 Pr 300px 60 Nd 300px 61 Pm 300px 62 Sm 300px 63 Eu 300px 64 Gd 300px 65 Tb 300px 66 Dy 300px 67 Ho 300px 68 Er 300px 69 Tm 300px 70 Yb 300px 71 Lu 300px 72 Hf 300px 73 Ta 300px 74 W 300px 75 Re 300px 76 Os 300px 77 Ir 300px 78 Pt 300px 79 Au 300px 80 Hg 300px 81 Tl 300px 82 Pb 300px 83 Bi 300px 84 Po 300px 85 At 86 Rn 300px 87 Fr 88 Ra 300px 89 Ac 300px 90 Th 300px 91 Pa 300px 92 U 300px 93 Np 300px 94 Pu 300px 95 Am 300px 96 Cm 300px 97 Bk 300px 98 Cf 300px 99 Es 300px fermium–oganesson 101–118 Fm–Og

Sklici

Viri

Kategorija:Svetloba Kategorija:Spektroskopija