Čeng Tang, rojen kot Dzi Li, na orakeljskih kosteh zapisan kot Taj Ji (太乙) ali Daj Ji (大乙), je bil prvi kralj kitajske dinastije Šang, * 1675 pr. n. št., † 1587 pr. n. št.
Tradicionalno velja za vrlega vladarja, kar označuje tudi njegov vzdevek "Popolni Tang". Po legendi je strmoglavil Džjeja, zadnjega vladarja dinastije Šja, in sam prevzel oblast.
Vzpon Šanga Čeng Tang je 17 let vladal v Šangu, enemu od mnogih kraljestev pod suverenostje dinastije Šja. Med vladavino Džjeja iz Šjaja je moč Šanga rasla, sprva na račun drugih vazalov Šjaja. Čeng Tangu je uspelo pridobiti podporo kar 40 manjših kraljestev.王恆偉. (2005) (2006) 中國歷史講堂 #1 遠古至春秋. 中華書局. . str. 30. Ko je spoznal, da Džje slabo vlada svojim podložnikom, je v to prepričal tudi druge.
V 15. letu Džjejeve vladavine je Čeng Tang začel seliti svojo prestolnico iz Lija v Bo. Približno dve leti kasneje je Šang poslal svojega ministra Ji Jina kot odposlanca k Džjeju. Ji je ostal tam približno tri leta, preden se je vrnil v Šang.
Moč Šanga je še naprej rasla. V 26. letu Džjejeve vladavine je Šang osvojil Ven in dve leti pozneje napadel Kunvu. Sledila je večletna vojna med Šangom in Kunvujem, Šang pa se je kljub temu širil na številnih frontah. Njegova vojska je osvojila Mitšu (današnji Šinmi v Henanu) in Vej in napadla Gu, ki ga je naslednje leto osvojila. Približno v tistem času je Džong Gu, glavni zgodovinar Džjeja, pobegnil iz Šja v Šang.高明士, 国真梁. (2007). 中國通史. 五南圖書出版股份有限公司. ISBN 957-11-4312-X, 9789571143125. str. 46.
Bitka pri Mingtiau Vojska Šanga se je okoli leta 1600 pr. n. št. spopadla z vojsko Šjaja v krvavi bitki pri Mingtiau (鳴條) in zmagala.
Džje je pobegnil v Sandzong. Vojska Šanga pod vodstvom generala Vudzija ga je zasledovala in ga pri Džjaomenu ujela in odstavila, s čimer se je dinastija Šja končala. Džje je bil čez nekaj časa izgnan v Nančao, kjer je umrl zaradi bolezni. Nasledil ga je Čeng Tang, s čimer se je začela dinastija Šang.
Kralj Šanga Kitajci so Tangovo vladavino ocenili kot dobro. Znižal je davke in naborniško stopnjo vojakov. Njegov vpliv se je razširil na porečje Rumene reke in številna obrobna plemena, med drugimi na Di in Čjang, ki so postali njegovi vazali. Kot novo prestolnico Kitajske je ustanovil Anjang.
Po Bambusnih letopisih je Čeng Tang v spomin na dinastijo Šja zgradil palačo Šja Še (夏社). V prvih petih letih njegove vladavine je bilo več suš. Tang je ukazal kovati zlate kovance in jih razdeliti revnim družinam, ki so bile zaradi suše prisiljene prodati svoje otroke. Denar je bil namenjen odkupu njihovih prodanih otrok.
Po pisanju istih letopisov je v 9. letu svojega vladanja devet trinožnih kotlov, ki jih je izdelal Ju Veliki, preselil v palačo Šang.
Miti Čeng Tang je bil v kitajski mitologiji upodobljen na različne načine. Pogosto je opisan in upodobljen kot "devet čevljev visok brkat mož z belim obrazom, koničasto glavo, rokami s šestimi sklepi in telesom, ki je na eni strani izrazito večje kot na drugi".
Za I Čing (Knjiga sprememb) velja, da je večino knjige napisal Čeng Tang iz Šanga.
Sklici
Kategorija:Rojeni v 17. stoletju pr. n. št. Kategorija:Umrli v 16. stoletju pr. n. št. Kategorija:Kitajski kralji Kategorija:Dinastija Šang Kategorija:Vladarji v 16. stoletju pr. n. št.