V času 3. vlade Janeza Janše naj bi bil urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD) pod vodstvom Damijana Žuglja zlorabljen v politične namene. UPPD naj bi zlorabil pristojnosti urada za pridobivanje finančnih podatkov o političnih nasprotnikih aktualnih oblasti, kot so opozicijski politiki, vidni podjetniki in lastniki medijev, novinarji ter drugi za oblast nevšečni posamezniki. UPPD naj bi v okviru dogovora med slovenskim premierjem Janezom Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem poizvedoval tudi za podatki Vučićevih političnih nasprotnikov v Srbiji, v zameno pa naj bi srbske institucije za protiuslugo pridobivale obremenjujoče podatke o favoritu na prihajajočih slovenskih državnozborskih volitvah Robertu Golobu.

UPPD je v času Žugljevega vodstva povečal obseg števila preiskav, ki so bile pričete na podlagi anonimnih prijav (namesto na podlagi prijav s strani drugih pristojnih državnih institucij, kot je bila do tedaj običajna praksa). UPPD so v tem obdobju zaznamovale tudi druge spremembe, ki bi lahko bile namenjene izvajanju političnih zlorab institucije oz. oteževanju odkrivanja teh zlorab, med drugim: veliko število novih zaposlitev (tudi več politikov koalicijskih strank), premik arhiva UPPD iz prostorov UPPD v prostore ministrstva za finance in zahteve po posredovanju podatkov v obliki fizičnih nosilcev namesto v elektronski obliki.

Zaradi suma zlorab urada je Nacionalni preiskovalni urad sprožil kriminalistično preiskavo, sume zlorab pa je v obravnavo vzela tudi parlamentarna preiskovalna komisija.

Ozadje

Vodstvene in kadrovske spremembe UPPD je bil ena prvih institucij, katere vodstvo je zamenjala tretja vlada Janeza Janše. Aprila 2020 je minister za finance Andrej Šircelj razrešil dotedanjo direktorico Glojnarič in za v. d. direktorja imenoval Ivana Kopino, sicer bivšega dolgoletnega občinskega svetnika SDS in vodjo območnega odbora Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Kopina ni imel predhodnih delovnih izkušenj na področju preprečevanja pranja denarja. Kopina je za namestnico direktorja nato imenoval svojo predhodnico Glojnarič, domnevno zaradi svojega pomankanja strokovnih izkušenj. Marca 2021 je po odstopu Kopine vlada za v. d. direktorja UPPD imenovala Damjana Žuglja. Žugelj je bil v času prve vlade Janeza Janše imenovan za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Po navedbah Necenzurirano je bil Žugelj kot dorektor ATVP »eden ključnih akterjev vojne, ki jo je Janez Janša takrat napovedal »tajkunom««. Po navedbah Necenzurirano.si Kopina za polni mandat ni bil imenovan, ker ni izpolnil pričakovanj SDS, da bo svoj položaj izrabil za politične namene. Žugelj je takoj po nastopu na funkcijo direktorja zamenjal dolgoletnega vodjo sektorja za sumljive transakcije z osebo, ki jo je na UPPD zaposljil Kopina. Žugelj je bil na poln mandat na čelu UPPD imenovan septembra 2021, sedem mesecev pred državnozborskimi volitvami, kar naj bi po navedbah Necenzurirano botrovalo izredno hitremu izvajanju postopku v času Žugljevega vodstva, da bi lahko politično motivirane preiskave izvedli še pred morebitno zamenjavo oblasti. UPPD je prav tako v času Žugljevega vodstva zaključil rekordno število preiskav - v letu 2021 skoraj 3-krat več kot leto poprej. UPPD je po poročanju Necenzurirano pod vodstvom Žuglja izpeljal »kadrovsko revolucijo« - za časa januarja 2022 je bilo na novo zaposljenih 11 oseb, od tega 3 politiki stranke SDS in eden politični kandidat stranke SMC.

Anonimne prijave kot podlaga za preiskave Pod vodstvom Žuglja so ključno sredstvo dela UPPD postale anonimne prijave. UPPD je leta 2021 na lastno pobudo odprl 18 preiskav, 4 pa na pobudo FURS-a; samo v prvih mesecih leta 2022 pa je UPPD na lastno pobudo pričel že kar 25 preiskav; v letu 2020 je med tem na lastno pobudo pričel 2 preiskavi, leta 2019 pa eno. Del dokumentacije, ki jo je UPPD pridobil v letih 2021 in 2022, naj bi izginil. Na podlagi anonimnih prijav je v letih 2021 in 2022 UPPD dostopalo do podatkov bančnih računov več kot 100 oseb. Vodstvo naj bi nekatere pridobljene podatke zbralo in kot prijave posredovalo policiji, finančni upravi in drugim institucijam.

Spremembe v načinu delovanja UPPD in očitki zlorab Junija 2021 je Necenzurirano.si poročal, da je vodstvo UPPD v času 3. Janševe vlade pričelo pritiskati na zaposljene UPPD, naj začnejo z obravnavami političnih nasprotnikov vladajoče SDS; portalu Necenzurirano je več virov iz UPPD portdilo pritiske vodstva z zahtevami za preiskavo specifičnih posameznikov. Žugelj naj bi uslužbencem UPPD predložil seznam fizičnih in pravnih oseb, zoper katerih naj se prične vodenje postopkov, med katerimi naj bi bila tudi žena predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki ga je koalicija neuspešno poskušala razrešiti; Žugelj je predložitev takšnega seznama zanikal. UPPD je po informacijah Necenzurirano v tednih pred junijem 2021 odstopil od dotedanje prakse in pričel z začenjanjem preiskav zoper fizične in pravne osebe na podlagi anonimnih prijav, kar bi po navedbah Necenzurirano lahko predstavljalo tveganje za zlorabe. Glede na kasnejše poročanje je nekatere anonimne prijave na UPPD fizično prinesel kar sam Žugelj. Žugelj naj bi arhiv UPPD z desetletjem in pol dokumentacije preselil na ministrstvo za finance, kar po navedbah Necenzurirano povečuje tveganje za zlorabe arhivskih podatkov v politične in druge namene; Žugelj je za Necenzurirano navedel, da je bila starejša arhivska dokumentacija v okviru ustaljene prakse preseljena v prostore finančnega ministrstva medtem ko se tekoča in novejša dokumentacija še naprej hranijo v prostorih UPPD; po podatkih Necenzurirano naj Žugljeva navedba ne bi držala, saj da UPPD do tedaj nobenega dela svoje dokumentacije ni hranila na zunanji lokaciji; katere podatke je UPPD prenesel na finančno ministrstvo, ni bilo mogoče izvedeti. Glede na kasnejše poročanje Necenzurirano naj bi bila motivacija za prenos arhiva tudi sproščanje prostora za politično motivirano ribarjenje za podatki, ki je doprineslo velike količine dokumentacije. Po navedbah Necenzurirano so banke na podlagi dopisov z UPPD pričele zapirati račune posameznikom (kljub temu, da so bile prijave zoper njih pričete na podlagi anonimnih prijav), med katerimi so bili glede na kasnejše poročanje tudi znani podjetniki, ki so bili nevšečni za aktualno oblast.

Januarja 2022 je Necenzurirano.si poročal, da je bila v prostorih UPPD izpraznjena soba nekdanjega arhiva preurejena v sobo za zbiranje tajnih podatkov, do katere lahko dostopa le izbrana skupina uslužbencev urada, ki sta jih na uradu na novo zaposlila Kopina in Žugelj. Ti izbrani zaposljeni s posebnimi pooblastili naj bi obdelovali politično motivirane anonimne prijave (usmerjene zoper opozicijske politike, vidne podjetnike, novinarje in druge za aktualno oblast nevšečne subjekte), ki naj bi jih na urad naslavljali krogi vladajoče stranke SDS. Necenzurirano je tudi poročal, da je UPPD leta 2021 na več bank naslovil zahtevo, naj podatke UPPD odslej posredujejo le prek fizičnih nosilcev podatkov (npr. USB ključev) in ne prek elektronske poti, kot je bilo do tedaj običajno, tako posredovani podatki pa naj bi se nato zbirali v sobi za tajne podatke.

Julija 2023 je odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je v urednišekm uvodniku zapisal, da so znake potencialnih zlorab UPPD že pred odmevnejšimi medijskimi razkritji zaznale nekatere državne institucije: informacijskega pooblaščenca je npr. kontaktirala oseba, ki jo je banka obvestila, da je njene bančne podatke septembra 2021 posredovala UPPD; informacijski pooblaščenec je nato »na podlagi prejetih revizijskih sledi [...] [ugotovil] enormno število vpogledov v račun v obdobju po marcu 2020, ko je v Republiki Sloveniji prišlo do spremembe oblasti«. Prav tako je na zlorabe po Repovževih besedah nakazovalo že razpolaganje z SDS povezanih medijev z podatki o poslovanju Roberta Goloba (ki jih bi lahko pridobil le UPPD) v predvolilnem obdobju.

Širjenje pooblastil UPPD Januarja 2022 je odbor za javne finance potrdil predlog novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. Glavnino besedila zakonskega predloga naj glede na informacije Necenzurirano pripravili na UPPD. Predlog zakona je bil prvič v javni obravnavi novembra 2020. Vlada je predlog pripravila sklicujoč se na usklajevanje veljavne zakonodaje z evropskimi direktivami, pri katerem Slovenija zamuja. Predlog bi med drugim občutno razširil pooblastila UPPD, tako da bi lahko inšpektorji UPPD po novem brez sodne odredbe vstopali v prostore proti volje lastnika (fizične ali pravne osebe) in v prostorih v zasebni lasti pregledovali dokumentacijo in dostopali do elektronskih komunikacijskih naprav, plačilne institucije bi lahko primorane UPPD posredovati podatke o vseh transakcijah nad 15.000 € ne glede na tveganost transakcij s stališča pranja denarja ali financiranja terorizma, urad bi lahko brez podlage (relevantnosti za izpeljavo konkretnih postopkov) prosto dostopal do skoraj vseh državnih podatkovnih baz (pri čemer subjekti o pridobivanju in hranjenju njihovih informacij s strani UPPD nikoli ne bi bili obveščeni), urad pa bi lahko informacije na podlagi zahtev tudi posredoval ministrstvom za finance, notranje zadeve in pravosodje. Služba za zakonodajo DZ je glede zakonskega predloga spisala 17 strani pripomb, med drugim ker naj bi v nasprotju z ustavo omogočal neselektivno »praktično neomejen[o]« zbiranje podatkov in nesorazmerno poseganje v seznanitev posameznika. Informacijska pooblaščenka je opozorila, da bi zakon v primeru uveljavitve UPPD podelil neomejena pooblastila za zbiranje podatkov, ki bi kljub odsotnosti ustreznih varovalk presegala pooblastila vseh drugih državnih varovalk (UPPD je izražal stališče, da informacijski pooblaščenec ni pristojen za nadzor delovanja UPPD). Glavnino besedila zakonskega predloga naj glede na informacije Necenzurirano pripravili na UPPD. Zakon je bil s 44 glasovi za sprejet marca 2022; po tem ko na predhodni seji DZ ni dobil zadostne podpore, je bila zakonu dodana določba, da lahko zavezanec inšpektorju odkloni vstop v stanovanjske prostore, če inšpektor nima odločsebe sodišča. Opozicija je sprejetju zakona ostro nasprotovala, saj naj bi UPPD pod novim zakonom dobival preobsežna pooblastila.

Primeri domnevnih zlorab

United Media in Dragan Šolak