Bumin kagan (, znan tudi kot Ilig kagan () ali Jamï kagan () je bil ustanovitelj Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 552.
Bil je najstarejši sin Ašina Tuvuja ()Ouyang Xiu in drugi. New Book of Tang, Cilt 215-II in poglavar Turkov pod suverenostjo Rouranskega kaganata.馬長壽, 《突厥人和突厥汗國》, 上海人民出版社, 1957, (Ma Zhangshou, Tujue ve Tujue Khaganate), str. 10-11. 陳豐祥, 余英時, 《中國通史》, 五南圖書出版股份有限公司, 2002, (Chen Fengxiang, Yu Yingshi, General history of China), str. 155. Burhan Oğuz, Türkiye halkının kültür kökenleri: Giriş, beslenme teknikleri, İstanbul Matbaası, 1976, str. 147. «Demirci köle» olmaktan kurtulup reisleri Bumin'e Omenjen je tudi kot tumen Rouranskega kaganata, poveljnik enote 10.000 vojakov (tumen).Larry Moses. "Legend by the numbers: The Symbolism of Numbers in the 'Secret History of the Mongols'", Asian folklore studies, Vol. 55-56, Nanzan University Institute of Anthropology, 1996, str. 95.
Zgodnje življenje in vladanje Po pisanju Zgodovine severnih dinastij in Zizhi Tongjian se je začelo Buminovo pleme leta 545 dvigovati in pogosto napadati zahodno mejo Veija. Kancler Zahodnega Veija Juven Tai je poslal An Nuopanta (), Sogdijca iz Buhare,Shing Müller. "Sogdian in China um 600 n. Chr. Archäologische Zeugnisse eines Lebens zwischen Assimilation und Identitätsbewahrung", NOAG, Vol. 183-184, 2008. str. 123. kot odposlanca k gokturškemu poglavarju Buminu, da bi vzpostavil trgovinske odnose.Li Yanshou (李延寿), History of Northern Dynasties, Vol. 99. Sima Guang, Zizhi Tongjian, Vol. 159. Istega leta je Bumin zadušil upor plemen Tiele proti vladarjem Rouranskega kaganata. Po teh dogodkih se je Bumin čutil upravičenega zahtevati od Rourana princeso za svojo ženo. Rouranski kagan Anagui je njegovo zahtevo zavrnil in dodal: "Ti si moj kovaški suženj. Kako si sploh drzneš izgovoriti te besede?" Bumin se je razjezil, ubil Anaguijevega odposlanca in prekinil odnose z Rouranskim kaganatom.Linghu Defen in drugi. Book of Zhou, Vol. 50. Sima Guang. Zizhi Tongjian, Vol. 164. Christopher I. Beckwith. Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age to the present, Princeton University Press, 2009, , str. 9. Anaguijeva žalitev s kovačem () je omenjena tudi v kitajskih kronikah. Nekateri viri navajajo, da so pripadniki Tujueja služili kot kovači rouranske elite in da "kovaško suženjstvo" morda pomeni nekakšno vazalstvo, ki je obstajalo v rouranski družbi.Larry W. Moses. "Relations with the Inner Asian Barbarian". Ur. John Curtis Perry, Bardwell L. Smith. Essays on Tʻang society: the interplay of social, political and economic forces. Brill Archive, 1976, , str. 65. Bumin je po tem incidentu postal vodja upora proti Rouranu.
thumb|300px | Gokturški kaganat
Leta 551 je Bumin zaprosil za princeso Zahodnega Veija. Juven Tai je prošnji ugodil in mu poslal Čangle (), princeso Zahodnega Veija. Tisto leto, ko je umrl cesar Zahodnega Veija, je Bumin poslal v Vei delegacijo in darilo dvesto konj.
Vzpostavitev uradnih diplomatskih odnosov s Kitajsko je okrepil Buminovo avtoriteto med Turki. Sčasoma je združil lokalna turška plemena in odvrgel jarem rouranske nadvlade. Leta 552 je Buminova vojska premagala Anaguijeve sile na severu Huaihuanga, nato pa je Anagui naredil samomor. Po porazu nasprotnika se je Bumin razglasil za "Illig kagana" in svojo ženo naredil za kaghatun. Bumin in Istemi sta vladala po turških zakonih in jih nadgradila.
Bumin kagan je umrl nekaj mesecev potem, ko se je razglasil za Ilig kagana.
Družina Bumin je v zakonu s princeso Čangle iz Zahodnega Veja imel vč otrok:
Ašina Keluo () - Isik kagan, vladal 552–553 Ašina Kidžin () - Mukan kagan, vladal 553 – 572 Taspar kagan, vladal 572 – 581 Ašina Kutou () - Ditou kagan, ki ga je Mukan kagan imenoval za manjšega kagana na vzhodu turškega imperija Mahan Tigin - manjši kagan, ki ga je imenoval Taspar kagan Rudan kagan () Bori kagan () - manjši kagan ki ga je imenoval Taspar kaganan
Zapuščina V zahodnem delu kaganata ga je nasledil mlajši brat Istemi, v vzhodnem delu pa sin Isik kagan. V manj kot stoletju se je kaganat razširil na večino Srednje Azije.
Sklici
Kategorija:Gokturški kagani Kategorija:Neznano leto rojstva Kategorija:Umrli leta 552 Kategorija:Vladarji v 6. stoletju