Bauhaus in njegova območja v Weimarju, Dessauu in Bernauu so Unescova svetovna dediščina v Nemčiji, ki obsega šest ločenih območij, ki so povezana z umetniško šolo Bauhaus. Vpisana je bila leta 1996 s štirimi začetnimi lokacijami, leta 2017 pa sta bili dodani še dve lokaciji.
Bauhaus je deloval le od leta 1919 do 1933 in je izobraževal največ 1250 študentov, od katerih jih je le 155 dejansko diplomiralo z diplomo Bauhaus.Arts in Exil. Objects. Konrad Püschel:List of Names . Retrieved 24 April 2019Knorr, Susan; Kern, Ingolf; Welzbacher, Christian (2012) Bauhaus Reisebuch, Bonn: Dumont Kljub temu je šola revolucionirala arhitekturno in estetsko mišljenje in prakso 20. stoletja.
»[Stavbe], ki so jih zasnovali mojstri Bauhausa, so temeljni predstavniki klasičnega modernizma ... Zaradi tega so pomembni spomeniki ne le za umetnost in kulturo, temveč tudi za zgodovinske ideje 20. stoletja.« – Vloga za razširitev Unescove svetovne dediščine Bauhaus in njegovih območij v Weimarju in Dessauu, nemška delegacija pri Unescu, december 2015.
Weimar Bauhaus kampus, Weimar
Bauhaus je leta 1919 v Weimarju ustanovil Walter Gropius in tam ostal do leta 1925, ko se je zaradi političnega pritiska preselil v Dessau.Bauhaus-Universität Weimar. History . Retrieved 29 December 2019 Nastanjen je bil v dveh sosednjih stavbah, ki sta bili prej dve ločeni umetniški šoli, obe pa je oblikoval Henry van de Velde v slogu Art nouveau. To so: Stavba Van de Velde, zgrajena 1905–06, za takratno saško šolo za umetnost in obrt Velikega vojvodstva, poklicno umetniško šolo.Bauhaus-Universität Weimar. Van de Velde Building. Retrieved 29 December 2019 Glavna stavba, zgrajena 1904–11, za Großherzoglich Sächsische Hochschule für Bildende Kunst (Saška šola za likovno umetnost Velikega vojvodstva).Bauhaus-Universität Weimar. Main Building. Retrieved 2 January 2019
Stavba Van de Velde ima rekonstruirane poslikave Oskarja Schlemmerja, prvotno ustvarjene za razstavo Bauhaus leta 1923, znana pa je po nekonvencionalni osvetlitvi osrednjega stopnišča.
Glavno stavbo je leta 1999 obnovil nemški arhitekt Thomas van den Valentyn. Ima vijugasto, eliptično glavno stopnišče v slogu Art nouveau. Nekdanja pisarna Walterja Gropiusa je bila prenovljena z rekonstruiranim pohištvom, opremo in preprogami.
Po zaprtju Bauhausa v Weimarju so stavbe uporabljale številne naslednice izobraževalnih ustanov, povezanih z umetnostjo. Danes, po različnih združitvah, prestrukturiranjih in preimenovanjih, današnja Bauhaus-Universität Weimar, ustanovljena leta 1996, deluje na nekdanjem mestu Bauhausa in poučuje predmete, povezane z umetnostjo, oblikovanjem in tehnologijo.
Mesto je bilo leta 1996 vpisano na seznam svetovne dediščine. Stavbe delujejo kot učni objekt, vendar oglede zunanjosti in notranjosti mesta ponuja Univerza Bauhaus Weimar.Bauhaus University Weimar. Bauhaus Walk . Retrieved 29 December 2018
Haus am Horn
Haus am Horn je domača hiša iz betona in jekla, zgrajena za prvo razstavo del Bauhausa leta 1923. Stavba je temeljila na načrtih Georga Mucheja, slikarja in učitelja na šoli. Bila je prva stavba, ki je v celoti temeljila na načelih oblikovanja Bauhausa in je predstavljala revolucionarni prototip za sodobno življenje.Klassik Stiftung Weimar. Haus am Horn . Retrieved 24 November 2018
V skladu s filozofijo Bauhausa o učenju s praktičnimi izkušnjami je bilo pri projektu vključenih več zaposlenih in študentov, vključno z Marcelom Breuerjem, ki je bil takrat študent, Almo Siedhoff-Buscher in László Moholy-Nagy. Vsak kos pohištva, vključno z razsvetljavo, je bil izdelan v delavnicah Bauhaus.Bauhaus100. Alma Siedhoff-Buscher . Retrieved 24 November 2018
Leta 1996 je bila vključena na seznam svetovne dediščine. Od avgusta 2017 je stavba v lasti Klassik Stiftung Weimar. V letih 2018–19 je bila hiša zaradi večje obnove zaprta za javnost. Ponovno je bil odprt 18. maja 2019.Bauhaus University Weimar. Freundekskreis. Haus am Horn. . Retrieved 25 November 2018Klassik Stifftung Weimar. Haus Am Horn ab 18. Mai 2019 wiedereröffnet. Retrieved 24 May 2019
Dessau Stavba Bauhaus Dessau
Bauhaus Dessau je ena od ikoničnih stavb 20. stoletja. Zasnoval ga je Walter Gropius in je bila uradno odprta 4. decembra 1926, za gradnjo pa so porabili nekaj več kot eno leto.Charrier, Julie (director) (2000) Architectures – Le Bauhaus de Dessau (Das Bauhaus von Dessau). Arte / French ministry of culture and communication / Centre Pompidou. (YouTube 28 min.). Retrieved 30 December 2018 Velja za »zgrajeni manifest« idej Bauhausa, v katerem se funkcionalnost in estetika oblikovanja združita v eno celoto.Markgraf, Monika (ed.) (2017) Bauhaus World Heritage Site. Leipzig: Spector Books
Gradnjo je naročilo mesto Dessau, ki je financiralo projekt in zagotovilo gradbeno zemljišče. Načrte je izdelal Gropiusov arhitekturni biro, saj Bauhaus do leta 1927 ni imel lastnega arhitekturnega oddelka, ampak so notranjo opremo izdelovali v Bauhausovih delavnicah.Bauhaus Dessau Foundation. The Bauhaus building by Walter Gropius (1925–26) . Retrieved 29 December 2019
Gropius je moral v stavbo vključiti dve šoli; šolo za oblikovanje Bauhaus in občinsko poklicno šolo. Stavba je sestavljena iz več medsebojno povezanih traktov, ki so postavljeni asimetrično. To so: trinadstropni delavniški trakt; trinadstropna strokovna šola; upravni trakt v dveh nadstropjih; avditorij, oder in kavarna ter petnadstropno študentsko krilo. Za fasado je značilna uporaba nenosilnih steklenih zaves, ki so nadaljnji razvoj tiste, ki je bila uporabljena v tovarni Fagus, zgrajeni 1911–1913, ki sta jo zasnovala Gropius in Adolf Meyer. Konstrukcijske značilnosti, kot so stebri in nosilni nosilci, so vidni v notranjosti stavbe.
Petnadstropen študetski trakt »Prellerhaus« z 28 garsonjerami po 20 m² je bil namenjen bivanju študentov in magistrov. Kopalnica in kuhinja sta bili skupni, obstajala pa je tudi skupna strešna terasa. Šestnajst sob je imelo majhne balkone, katerih pravilna simetrija je značilna za to krilo stavbe. Ženske so živele v prvem nadstropju, »ženskem nadstropju«, kjer so stanovale Gertrud Arndt, Marianne Brandt, Gunta Stölzl in Anni Albers.Architectuul. Bauhaus Prellerhaus. Retrieved 30 December 2018 Skupaj je bilo 140 študentov, tako da si jih je večina morala poiskati namestitev v ožjem mestnem predelu Dessaua. Leta 1930 je Ludwig Mies van der Rohe, takratni direktor Bauhausa, nekaj sob preuredil v učilnice. Stavba je bila leta 2006 prenovljena in ji je vrnjena prvotna zasnova. Garsonjere so zdaj oddane kot turistična namestitev.Bauhaus Dessau. Sleeping at the Bauhaus . Retrieved 30 December 2018
Zaradi političnega pritiska se je Bauhaus Dessau leta 1932 zaprl in Mies van der Rohe je ustanovil zasebno financiran Bauhaus v Berlinu, čeprav se je tudi ta zaprl po manj kot enem letu. Stavba Bauhaus v Dessauu je bila uporabljena kot šola za poučevanje žensk kuhanja in šivanja, tik pred začetkom druge svetovne vojne leta 1939 pa je postala šola za usposabljanje častnikov nacistične stranke. Leta 1941 je bil v njej tiskovni oddelek proizvajalca letal Junkers. Leta 1945 je bila šola poškodovana v letalskem napadu. Po vojni so jo delno popravili, da bi jo lahko uporabili kot izobraževalno ustanovo, vendar brez upoštevanja celovitosti stavbe. Šele leta 1972 je vlada Vzhodne Nemčije stavbo uvrstila med zgodovinske spomenike. Doživela je obnovo, ki jo je vodil Konrad Püschel, arhitekt, ki se je šolal na Bauhausu.Püschel, Konrad (1997) Wege eines Bauhäuslers. Dessau: Anhaltische Verlagsgesellschaft mbH Obnovljene so bile steklene zavese, avditorij, oder in kavarna. 2. decembra 1976, 50 let po prvem odprtju, je bila stavba uradno ponovno odprta za uporabo kot znanstveni in kulturni center, ki je vključeval zbirko predmetov iz Bauhausa. Osemnajst nekdanjih študentov Bauhausa se je udeležilo slovesnosti.Sack, M. (10 December 1976) Feier ohne Fest: Die DDR erinnert sich an ein Stück deutscher Vergangenheit in Die Zeit
Fundacija Bauhaus Dessau je bila ustanovljena leta 1994 za raziskovanje in ohranjanje dediščine Bauhausa. Stavba je bila leta 1996 vpisana kot del svetovne dediščine, nato pa je bila izvedena obsežna prenova. Ta je bila dokončana leta 2006.
Danes severno krilo kompleksa, kjer je bila poklicna šola, uporablja Univerza uporabnih znanosti Anhalt, katere kampus Dessau je poleg Bauhausa.Wikiarquitectura. Bauhaus building in Dessau. Retrieved 30 December 2018Hochschule Anhalt. Campus. Retrieved 30 December 2016 Fundacija Bauhaus Dessau uporablja preostali del stavbe za svojo upravo; muzej, trgovina in obnovljena kavarna; oddajanje nekdanjih študentskih sob v turistične namestitve; in najem drugih območij stavbe, kot je avditorij, za seminarje in konvencije.Bauhaus Dessau Foundation. Service . Retrieved 30 December 2018
Meisterhäuser
Meisterhäuser (Hiše mojstrov) so skupina sedmih kubičnih modernističnih hiš z ravno streho, približno 600 metrov od stavbe Bauhaus Dessau, ki jih je za vodilno osebje Bauhausa zasnoval Walter Gropius. Zgrajene so bile v letih 1925–26 po naročilu mesta Dessau. Sestavljene so iz treh parov dvojčkov in samostojne hiše na koncu niza za Gropiusa, ravnatelja šole.Bauhaus Dessau. Masters' houses by Walter Gropius (1925–26). Retrieved 29 December 2018 Hiše so bile zgrajene v manjšem borovem gozdičku, z namenom spoštovati značaj krajine. Hiše so bile prostorne; samostojna direktorska hiša je bila velika 350 m², ostale pa nad 250 m². Imeli so terase in ateljeje, saj se je od umetnikov učiteljev pričakovalo delo od doma in v šolskih prostorih. V vsakem dvojčku imata hiši enako razporeditev, le da sta druga proti drugi obrnjeni pod kotom 90 stopinj, tako da z ulice ne izgledata simetrično.Lorch, Catrin (8 August 2019) "Gemälde in drei Dimensionen" in Süddeutsche Zeitung (Feuillteton, p.9)
Skupaj z njihovimi družinami so bili prvotni prebivalci: Lyonel Feininger in László Moholy-Nagy, ki sta živela poleg Gropiusa (čeprav Feininger ni nikoli poučeval na Bauhausu v Dessauu); Oskar Schlemmer in Georg Muche sta živela v naslednjih parih hišah; V zadnjem paru sta živela Vasilij Kandinski in Paul Klee. Gropius in Maholy-Nagy sta svoje hiše v celoti opremila s pohištvom, ki ga je oblikoval Marcel Breuer. Poznejši prebivalci so bili Hannes Meyer, Ludwig Mies van der Rohe, Josef in Anni Albers, Hinnerk Scheper ter Alfred in Gertrud Arndt.
Od leta 1932, ko se je Bauhaus v Dessau zaprl, so bile hiše oddane drugim najemnikom. Leta 1945, proti koncu druge svetovne vojne, sta bila v zračnem napadu uničena direktorjeva hiša in eno krilo sosednje hiše, v kateri je živel Maholy-Nagy. Leta 1948 je bila na mestu direktorjeve hiše zgrajena standardna predmestna hiša. V drugih hišah so živeli, vendar so bile predelane in so precej propadle.
Meisterhäuser so obnovili leta 1992 in leta 1996 dodali na seznam svetovne dediščine. Hiša, zgrajena na mestu direktorjeve hiše, je bila podrta leta 2011. Leta 2014, da bi obnovili prvotni ritem in obliko celotnega ansambla Meisterhäuser, so bile strukture, ki predstavljajo obliko nekdanje direktorjeve hiše in hiše Maholy-Nagy zgrajene na mestih uničenih zgradb.Bauahus Dessau. New Masters' Houses . Retrieved 29 December 2018 Zasnoval jih je arhitekturni biro Bruno Fioretti Marquez, notranjo ureditev pa umetnik Olaf Nicolai.Ranke, Lydia (writer/director) (2019) BauhausWorld: Der Code – 100 Jahre Bauhaus. Deutsche Welle. YouTube (42:30 min). Retrieved 6 April 2019 Notranjost teh struktur se uporablja kot razstavni prostori z informacijami o zgodovini mesta. Te in druge hiše, ki so odprte za javnost, upravlja fundacija Bauhaus Dessau. Hiša Feininger je osnova Centra Kurta Weilla, ki promovira delo skladatelja Kurta Weilla, ki je prišel iz Dessaua.