Marta Pirnat Greenberg, slovenska jezikoslovka in prevajalka, * 1959, Ljubljana. Življenje Rojena je bila v Ljubljani leta 1959. Zgodnje otroštvo je preživela v Jaršah, kjer je obiskovala prve razrede osnovne šole, pozneje se je z družino preselila v Vir in končala osnovno šolo v bližnjih Domžalah. Gimnazijo je obiskovala v Kamniku. Po uspešno opravljeni maturi pa se je odločila za študij slovenščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je B-smer pod mentorstvom Franca Zadravca zaključila leta 1980 z diplomsko nalogo o Kosovelovih pogledih na literarno umetnost. Dve leti kasneje je zagovarjala še diplomsko nalogo za A-smer. V tej je proučevala literaturo Rudija Šelige s stališča upovedovalnih določitev, mentor je bil Jože Toporišič.
Leta 1983 se je udeležila poletne šole češčine v Pragi, kjer je spoznala svojega bodočega moža, ameriškega slavista Marca L. Greenberga. Istega leta je postala asistentka na oddelku za slavistiko in slovenistiko Univerze v Ljubljani. V času svoje zaposlitve v Ljubljani je bila akademskega leta 85/86 prejemnica Fulbrightove štipendije, ki ji je omogočila nadaljnje izobraževanje in poučevanje slovenščine kot tujega jezika na prestižni univerzi Yale. V devetdesetih letih je delovala večinoma kot svobodna prevajalka. Prevajala je večinoma znanstvena dela, tako iz slovenščine v angleščino, kot tudi obratno.
Leta 1992 je postala inštruktorica slovenskega jezika na univerzi v Kansasu, 2001 pa se je tam redno zaposlila kot lektorica slovenskega, bosanskega, hrvaškega in srbskega jezika. Slovenščina je na univerzi v Kansasu za razliko od drugih treh jezikov, ki so pod skupnim imenom BCMS obvezni predmeti študentov južnoslovanskih študij, le izbirni predmet, zato ga je na začetku poučevala prostovoljno. Sedaj živi v Lawrenceu, v Kansasu. Poleg slovenščine govori tudi angleško, srbsko, hrvaško, bosansko, češko in rusko. Delo Kot pisateljica člankov in raziskovalka je bila najbolj aktivna v 80. letih. Ukvarjala se je s pravorečjem in zgodovinsko strokovno terminologijo. Od pričetka zaposlitve na univerzi v Kansasu se ukvarja predvsem s šolskimi materiali za pouk slovenščine. Pomembna je tudi kot prevajalka. V slovenščino je prevedla moževo obsežno monografijo Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, za Slavistično revijo je prevajala angleške članke, večinoma z zgodovinsko in narečno tematiko. Skoraj trideset let je Slavistični reviji pomagala tudi s prevajanjem izvlečkov. V angleščino je prevedla tudi zbirko narečno obarvanih ljudskih pravljic Tales from Bohinj. Učbenik Colloquial Slovene Učbenik Colloquial Slovene je bil drugič izdan leta 2012. Tretja izdaja je izšla l. 2026. Založila ga je britanska Routledge, ena izmed najpomembnejših svetovnih akademskih založb. Vključuje knjigo in dva CD-ja in je dostopen tako na spletu, kot tudi v tiskani obliki. Nadomestil je prvo izdajo Andree Albretti iz leta 1995, ki je takrat že zastarela. Posveča se predvsem govorcem angleščine, ki se učijo slovenščine kot tujega jezika in je torej narejen na angleški osnovi. Namenjen je samostojnemu učenju, predvsem tistim, ki nimajo možnosti šolati se pod vodstvom učitelja.
Učbenik zajema razlago, vaje, dialoge, zvočne posnetke in fotografije, med katerimi je veliko takih, ki jih je Marta Pirnat Greenberg posnela med bivanjem v Sloveniji in, poleg učenja izgovorjave, pomagajo učenca seznaniti tudi z vsakdanjo slovensko kulturo.
Priznanje za delo Prejemnica je Toporišičevega priznanja za leto 2025. Priznanje ji podeljujeta Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Oddelek za slovenistiko s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Nagrado je potrdil Senat Filozofske fakultete 26. februarja 2025 na predlog posebne strokovne komisije. Slovesnost podelitve je potekala 7. julija 2025, na otvoritvi 61. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture.
Bibliografija Colloquial Slovene: The Complete Course for Beginners. London; New York: Routledge, 2011 (2. izd.); Abingdon; Oxon: Routledge, 2026 (3. izd.). Študent naj bo na ameriškem kolidžu. Dialogi 43/5–6. Jezik slovenskih prevodov in priredb Gorskih bukev. Vidovič Muha, Ada (ur.): Slovenski jezik v znanosti. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1989. Znanstveni jezik v Vodnikovi slovnici. Vidovič Muha, Ada (ur.): Slovenski jezik v znanosti. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1986. Tvorbena naglasoslovna tonemska teorija ob samostalniških izpeljankah s šibkimi priponskimi obrazili. Slavistična revija, 32/3. Anatomsko izrazje v prvih slovenskih babiških priročnikih. Medicinski razgledi 23/8. Stilna analiza besedila s stališča upovedovalnih določitev. Slavistična revija, 31/1. Izgovor črke l (u, w ali v) kot w. Slavistična revija, 27/2. Prevodi Greenberg, Marc L.: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor: Aristej, 2002 Cvetek, Marija idr.: The Tales from Bohinj. Ljubljana: ZDSLU, 2000. Greenberg, Marc L.: Prozodične možnosti v slovenskem knjižnem jeziku in slovenskih narečjih. Slavistična revija, 35/2. Vermeer, Willem: Rekonstruiranje razvoja samoglasniških sestavov v rezijanskih govorih. Slavistična revija, 40/3. Paliga, Sorin: Ali obstajajo “urbske” prvine v slovanskih jezikih? Slavistična revija, 40/3. Paliga, Sorin: Slovani, Romuni in Albanci v prvem tisočletju n. š. Še enkrat o jezikoslovnem mitu. Slavistična revija, 41/2. Paliga, Sorin: Oris zgodovine Slovanov. Slavistična revija, 49/4.
Viri Curriculum Vitae Šabec, Nada (2021): Slovene immigrants and their descendants in North America: faces of identity. Maribor: Univerza v Mariboru, univerzitetna založba. Šalamon, Brane (2011). Ambasadorka slovenskega jezika (intervju). Zalokar-Oražem, Cveta (2012). Virjanka, ki Američane uči slovenščine (intervju). Slamnik 52/7.
Kategorija:Slovenski jezikoslovci Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kansasa Kategorija:Ameriški univerzitetni učitelji Kategorija:Živeči ljudje