Glavni članek: Radiotelevizija Slovenija
Zgodovina Radiotelevizije Slovenija je zgodovina radiotelevizijske organizacije v Sloveniji, ki deluje od leta 1928.
1928–1941: Začetki in kraljevina SHS sličica|Citrarka Dragica Legat Košmerl (na sredini) s triom nastopa na Radiu Ljubljana leta 1929. Zgodovina zavoda sega v leto 1928, ko je 1. septembra začela delovati Radijska postaja Ljubljana, predhodnica Radia Ljubljana. Njena prva namestitev je bila v upravi prosvetne zveze, prvi tehnični vodja je bil inženir Marij Osana. Postaja je oddajala na radijskem valu 578 m, z močjo 2,5 KW. Postaja je imela že v letu 1938 19.406 naročnikov. Marij Osana je že leta 1924 začel v Ljubljani s poskusnimi oddajami z lastnoročno izdelanim oddajnikom. Naslednji korak naprej se je zgodil 8. marca 1925, ko so radioamaterji iz Ljubljane prenašali preko svojega oddajnika program na Bled. Sledil je prenos koncerta Glasbene matice iz Ljubljane, ki ga je 26. januarja 1926 organiziral Marij Osana. Po večletnih poizkusih in zapletenih meritvah s pomanjkljivo merilno opremo je Marij končno lahko določil najprimernejšo lokacijo za postavitev antene oddajnika v bližini Domžal. sličica|250x250_pik|Stavba Radia Ljubljana leta 1928 na Bleiweisovi cesti Antena je bila zgrajena leta 1931 in oddajnik s povečano močjo 5 KW so vključili v mesecu decembru istega leta. Leta 1939 je bilo načrtovano povečanje moči oddajnika. Nov oddajnik bi moral imeti po že sklenjeni pogodbi oddajno moč 20 KW, vendar zaradi začetka vojnih razmer v Evropi do realizacije te pogodbe ni nikoli prišlo.
1941–1945: Medvojno obdobje Nemško letalstvo je 11. aprila 1941 bombardiralo oddajnik radijske postaje Ljubljana v Domžalah in postaja ni bila sposobna za nadaljnje oddajanje programa. Po italijanski zasedbi Ljubljane je radijsko postajo Ljubljana prevzela italijanska družba EIAR. Osvobodilna fronta je uspela v okupirani Ljubljani organizirati od 17. novembra leta 1941, delovanje ilegalnega oddajnika, imenovanega Kričač, katerega tehnični vodja je bil Milan Osredkar. Oddajal je trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob 20. uri, na valovni dolžini 27 m, samo petnajstminutni program s pozivanjem k odporu proti okupatorju. Oddajnik se je moral nenehoma seliti iz ene v drugo stavbo zaradi nevarnosti odkritja, uporabil je v času svojega delovanja kar 23 različnih lokacij in ni bil nikoli odkrit. Avgusta leta 1944 je bil oddajnik prepeljan na osvobojeno ozemlje v Belo Krajino, kjer je kot Radio Osvobodilne fronte (ROF) deloval do konca vojne. Radijska postaja je bila nato preko Gorskega Kotarja in Trsta prepeljana v Ljubljano, kjer se je na dan osvoboditve, 9. maja 1945, ponovno oglasila kot Radio svobodna Ljubljana, kmalu nato pa je bila preimenovana v Radio Ljubljana.
1945–1991: Socialistična republika Slovenija
1945–1960 Neposredno po koncu vojne je bil leta 1945 ustanovljen Radio Maribor in postal sestavni del Radia Ljubljana, zdaj Radia Slovenija. Istega leta je bil ustanovljen Plesni orkester Radia Ljubljana, danes Big Band RTV Slovenija, saj so bile programske zahteve po zočnih posnetkih in živih izvedbah velike. Leta 1946 so bili obnovljeni še ostali glasbeni sestavi, simfonični orkester in zabavni orkester.
1. aprila 1949 je bil ustanovljen prvi televizijski laboratorij v Ljubljani. 14. februarja 1957 je nova TV izvedla prvi neposredni prenos programa RAI, 4. marca pa vzpostavila zvezo Ljubljana-Krvavec-Zagreb. 12. maja 1957, je slovenska televizija gostujoča v studiu TV Zagreb začela z lastnim poskusnim programom, oddajo TV prihaja scenarista Rada Cilenška. Oddaja je predstavila prihodnost televizije, slovenske pokrajine, glavno mesto in dosežke socializma. Nastopali so Frane Milčinski Ježek, Rudolf Hlebš, Jelka Cvetežar in člani PORL po vodstvom Bojana Adamiča. Prvi napovedovalci so bili radijci Saša Vuga, Dušica Erzin in Draga Rogl, ki je tudi vodila prvo oddajo iz zagrebškega studia – prva profesionalna napovedovalka je postala Helena Koder. 15. maja je oddajnik na Krvavcu posredoval prvi javni prenos nogometne tekme - med Jugoslavijo in Italijo. 23. junija 1957 je iz TV Zagreb potekala druga poskusna oddaja. Oddajanje iz prvega slovenskega improviziranega studia je potekalo od 7. do 15. decembra iz Gospodarskega razstavišča (med drugim z Ansamblom bratov Avsenik).[60 let slovenske televizije: "Odkar imam televizijo, zaspat ponoči moč mi ni ..." http://www.rtvslo.si/kultura/film/60-let-slovenske-televizije-odkar-imam-televizijo-zaspat-ponoci-moc-mi-ni/422094] MMC RTV SLO, 21. maj 2017 28. novembra 1958 pa je začela oddajati redna postaja, vendar kot članica skupnega jugoslovanskega tv programa, pri čemer je imela Televizija Ljubljana 30 odstotni delež sporeda. Ob ustanovitvi Televizije Ljubljana je združeno podjetje dobilo ime RTV Ljubljana in se nato leta 1990 preimenovalo v RTV Slovenija. Zavod je neposredni nadaljevalec razvoja slovenske radiodifuzije in tudi osnovatelj muzejske zbirke tehnoloških naprav s tega področja. Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ob združitvi radia in televizije se je leta 1959 formirala funkcija generalnega direktorja.Enciklopedija Slovenije, zvezek XV, str. 55 - Ljubljana 1996, ISBN 8611147928 Prvi je bil Drago Seliger (1959-1963), doslej zadnji pa Marko Filli. RTV je ustanovna članica Evropske radiodifuzne zveze (EBU) (1950), sodelovala pa je tudi z vzhodnoevropsko radiodifuzno zvezo Intervizijo. Zavod si je za svoj praznik (dan RTV Slovenija) izbral 28. november.
1960–1991 Leta 1960 je Televizija Ljubljana prvič snemala za EBU, in sicer prenos smučarskih skokov iz Planice. Od septembra 1960 program TV Ljubljana oddaja vsak danDnevnik, 29. junij 1960. Ker je Televizija Ljubljana zavračala unitaristične in centralistične težnje po enotni Jugoslovanski radioteleviziji, ki jezikovno ni ustrezala potrebam slovenskih gledalcev, je uvedla informativno oddajo TV Dnevnik. Prvič je bil predvajan 15. aprila 1968. Odtlej so domači gledalci lahko poslušali redne televizijske informativne oddaje v slovenščini. Leta 1965 je Radio Slovenija prvič oddajal v stereo tehniki, leta 1966 pa Televizija Slovenija poskusno prvič v barvah. Televizija redno oddaja v barvni tehniki od leta 1974 dalje.Enciklopedija Slovenije, zvezek 13, str. 222 (Televizija Slovenija), Mladinska knjiga, 1987, Ljubljana. desno|sličica|250x250_pik|Mehanizem radijske kukavice, zvočnega logotipa Radia Ljubljana od leta 1928 dalje. Leta 1970 je začel postopno oddajati 2. program Televizije Ljubljana. Sprva so ga sestavljale večinoma osrednje oddaje drugih članic JRT, predvsem Televizije Zagreb in Beograd. Leta 1971 je začela oddajati Televizija Koper/Capodistria v italijanščini in slovenščini, ki se je uveljavila kot prva dvojezična televizijska postaja v Sloveniji. Leto kasneje je nastal Val 202, drugi radijski program Radia Slovenija. Leta 1975 je bila v Ljubljani zgrajena stavba Televizije Slovenija na Kolodvorski, nekdaj Moša Pijadejevi ulici, kamor so se televizijske ekipe preselile iz bližnje radijske stavbe, kjer so gostovale od nastanka Televizije Ljubljana dalje.
Leta 1984 je bila dodana nova storitev - teletekst, ki je v treh desetletjih svojega delovanja ostal med najbolj branimi slovenskimi mediji.RTV - pogosta vprašanja in odgovori Po podatkih RTV naj bi približno 500.000 uporabnikov vsaj enkrat dnevno preverilo novice, vremensko napoved, spored oddaj itd. Leta 1989 je začel Radio Ljubljana oddajati signal RDS.
1991–: Republika Slovenija
1991–2000 Do leta 1992 je bila RTV v tujini obravnavana kot kolektivna članica Jugoslovanske radiotelevizije (JRT), pri čemer je bilo njeno članstvo v komisijah EBU porazdeljeno po nacionalnem ključu.Enciklopedija Slovenije, zvezek XV, str. 56 - Ljubljana 1996, ISBN 8611147928 Od leta 1992 dalje je obravnavana kot polnopravna članica Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) in hkrati tudi EBU.
2000–2010 Leta 2001 je bil ustanovljen MMC (Multimedijski center). Medijski portal objavlja novice, zagotavlja digitalni arhiv oddaj, forum ter ogled radijskih in televizijskih postaj v živo.
Od leta 2010 dalje vsi radijski in televizijski programi komunicirajo z javnostmi tudi preko Facebook-a in Twitterja.
2010–2020 7. aprila 2014 je programski svet v tretjem krogu glasovanja s 15 glasovi (od 29) za generalno direktorico izbral dotedanjo informacijsko pooblaščenko in bivšo novinarko RTV Natašo Pirc Musar (za izvolitev je bilo potrebno najmanj 15 glasov). Poleg Pirc Musarjeve so se za položaj potegovali še Marko Fili (dotedanji generalni direktor), Ljerka Bizilj (urednica programa RTV3), Roman Kolar in Marko Makarovič (prijavil se je tudi Dimitrij Rupel, a je tik pred začetkom seje od kandidature nato odstopil). Državni zbor je nato razrešil dva programska svetnika zaradi neizpolnjevanja pogojev, zaradi česar je bilo imenovanje Pirc Musarjeve na mesto generalne direktorice maja 2014 razveljavljeno in vrnjeno v ponovno glasovanje, za v. d. generalnega direktorja pa je bil imenovan dotedanji vršilec te funkcije Mark Filli. Sodišče je nato imenovanje Fillija razveljavilo. Pirc Musar se je zaradi razveljavitve svojega imenovanja pritožila na delovno in socialno sodišče, a ni bila uspešna. RTV je zavzel stališče, da četudi je bil sklep o imenovanju Fillija neveljaven, to še ne pomeni, da je s tem generalna direktorica postala Pirc Musar; Pirc Musar je medtem trdila, da je edini veljavni sklep tisti o njenem imenovanju, zaradi česar ponovitev postopka imenovanja generalnega direktorja ni dopustna. Leta 2016 je višje sodišče razsodilo, da je bila razveljavitev imenovanja Pirc Musarjeve nezakonita. Pirc Musar je zaradi izgubljenih plač in povzročitve duševne bolečine na RTV naslovila zahtevo za izplačilo odškodnine v višini 215.125,76 €; tekom pogajanj se je višina odškodnine znižala. 3. novembra 2017 so se Pirc Musarjeva in RTV dogorovili za sodno poravnavo, v okviru katere se je RTV zavezala k izplačilu odškodnine Pirc Musarjevi v višini 70.000 €.
17. decembra 2018 je programski svet RTV glasoval o razrešitvi generalnega direktorja Igorja Kadunca in predlog za razrešitev zavrnil s 14 glasovi za razrešitev, 12 glasovi proti (za razrešitev je bilo potrebno 15 glasov). Dve glasovnici sta bili oddani neveljavni. Podlaga za poskus razrešitve so bili predvsem očitki o neizvajanju sklepov nadzornega sveta, pa tudi številne kršitve.
V letu 2018 je imela RTV Slovenija 2299 redno zaposlenih in okoli 50 pogodbenih sodelavcev,Radiotelevizija Slovenija, Finančni načrt 2018, januar 2019 od tega med drugim 900 na TV Slovenija, 327 na Radiu Slovenija, 262 na Regijskem centru Koper, 201 na Regijskem centru Maribor in 112 v glasbeni produkciji.
2020– 2020 16. aprila 2020 je tretja Janševa vlada predčasno razrešila 3 člane nadzornega sveta RTV in jih zamenjala s svojimi kandidati - Borutom Rončevićem, Antonom Tomažičem in Dragom Zadergalom.
20. aprila 2020 je poslanska skupina SDS mandatno-volilni komisiji predlagala predčasno razrešitev dveh od 5 članov nadzornega sveta, ki jih imenuje DZ. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je predlog utemeljil rekoč, da je zaradi oblikovanja nove vlade sestava 5 članov nadzornega sveta, imenovanih na predlog strank, ne odraža več političnega razmerja v DZ, kot to določa zakon o RTV; SDS bi po Krivčevih besedah dovolila, da kandidata na enega od dveh tako sproščenih mest imenuje opozicija. Mandatno-volilna komisija je za mnenje o predlogu SDS zaprosila zakonodajno-pravno službo.
9. julija 2020 je ministrstvo za kulturo objavilo osnutek sprememb zakona o RTV, ki bi 8 % sredstev, zbranih prek prispevkov za RTV, prerazporedilo drugim medijem (od tega 3 % Slovenski tiskovni agenciji), prav tako pa bi dejavnost oddajnikov in zvez prenesli iz RTV na novo gospodarsko družbo v državni lasti.