sličica|Govorka na Tajvanu Volofščina (volofsko Wolof làkk, وࣷلࣷفْ لࣵکّ) je jezik Senegala, Mavretanije in Gambije ter materni jezik Volofov. Tako kot sosednja jezika serer in fula pripada senegambijski veji nigrskokongovske jezikovne družine. Za razliko od večine drugih jezikov nigrskokongovske družine volofščina ni tonski jezik.
Volofščina je najbolj razširjen jezik v Senegalu, ki ga govorijo Volofi (40 % prebivalstva), za večino drugih Senegalcev pa je drugi jezik. Narečja volofščine se razlikujejo geografsko ter med podeželskimi in mestnimi območji. Glavno narečje v Dakarju je mestna mešanica volofščine, francoščine in arabščine.
Wolof je »mednarodni« standardni zapis in se lahko nanaša tudi na etnično pripadnost ali kulturo Volofov. Variante vključujejo starofrancoske Ouolof, Jollof, Jolof, gambijski Wolof itd., ki se zdaj običajno nanašajo na cesarstvo Jolof ali na riž jollof, navadna zahodnoafriška riževa jed. Danes arhaični obliki sta Volof in Olof.
Angleščina (in slovenščina) naj bi nekatere volofske izposojenke, kot je banana, prevzela prek španščine ali portugalščine.
Zemljepisna razširjenost sličica|Države Volofskega cesarstva Volofščino govori več kot 10 milijonov ljudi, približno 40 % (ok. 5 milijonov ljudi) prebivalcev Senegala pa govori volofščino kot svoj materni jezik. Večja mobilnost in zlasti rast glavnega mesta Dakar sta ustvarila potrebo po skupnem jeziku: danes dodatnih 40 % prebivalstva govori volofščino kot drugi ali pridobljeni jezik. Na celotnem območju od Dakarja do Saint-Louisa ter zahodno in jugozahodno od Kaolacka govori velika večina ljudi volofsko. Ko se različne etnične skupine v Senegalu zberejo v mestih, običajno govorijo volofski jezik. Tako ga govorijo v skoraj vseh regionalnih in departmajskih prestolnicah v Senegalu. Kljub temu je uradni jezik v Senegalu francoščina.
Čeprav v Gambiji približno 20-25 % prebivalstva govori volofščino kot prvi jezik, ima nesorazmeren vpliv zaradi svoje razširjenosti v Banjulu, glavnem mestu Gambije, kjer ga kot prvi jezik uporablja 75 % prebivalstva. Poleg tega v Serekundi, največjem mestu v Gambiji, čeprav so Volofi manjšina, približno 70 % prebivalcev govori ali razume volofski jezik.
V Mavretaniji govori volofščino približno 7 % prebivalstva (ok. 185.000 ljudi). Večina jih živi ob reki Senegal, ki si jo Mavretanija deli s Senegalom.
Razvrščanje Volofščina je eden od senegambijskih jezikov, za katere je značilna mutacija soglasnikov.Torrence, Harold The Clause Structure of Wolof: Insights Into the Left Periphery, John Benjamins Publishing, 2013, p. 20, Pogosto pravijo, da je tesno povezan z jezikom fula, ker je Wilson (1989) napačno razumel podatke v sapirju (1971), ki so se dolgo uporabljali za razvrščanje atlantskih jezikov.
Zvrsti Senegalsko-mavretanska volofščina in gambijska volofščina sta različna nacionalna standarda: uporabljata različno ortografijo in različna jezika (francoščino in angleščino) kot vir tehničnih izposojenk. Vendar sta govorjeni in pisani jezik medsebojno razumljiva. Po drugi strani pa je »volofščina lebu« nerazumljiva napram standardni volofščini, razlika pa je bila zamegljena, ker so vsi govorci »lebu« dvojezični.Hammarström (2015) Ethnologue 16/17/18th editions: a comprehensive review: online appendicessličica|Oče naš v volofščini v latinici, Cerkev »Oče naš« v Jeruzalemu. Vidne so črke ë, é, à in ñ, pa tudi podvojeni soglasniki in dolgi dvojni samoglasniki. Slovnica
Pomembne značilnosti
Pronoun conjugation instead of verbal conjugation In Wolof, verbs are unchangeable stems that cannot be conjugated. To express different tenses or aspects of an action, personal pronouns are conjugated – not the verbs. Therefore, the term temporal pronoun has become established for this part of speech. It is also referred to as a focus form.
Example: The verb dem means "to go" and cannot be changed; the temporal pronoun maa ngi means "I/me, here and now"; the temporal pronoun dinaa means "I am soon / I will soon / I will be soon". With that, the following sentences can be built now: Maa ngi dem. "I am going (here and now)." – Dinaa dem. "I will go (soon)."
Conjugation with respect to aspect instead of tense In Wolof, tenses like present tense, past tense, and future tense are just of secondary importance and play almost no role. Of crucial importance is the aspect of action from the speaker's point of view. The most vital distinction is whether an action is perfective (finished) or imperfective, (still going on from the speaker's point of view), regardless of whether the action itself takes place in the past, present, or future. Other aspects indicate whether an action takes place regularly, whether an action will surely take place and whether an actor wants to emphasize the role of the subject, predicate, or object. As a result, conjugation is done by not tense but aspect. Nevertheless, the term temporal pronoun is usual for such conjugated pronouns although aspect pronoun might be a better term.
For example, the verb dem means "to go"; the temporal pronoun naa means "I already/definitely", the temporal pronoun dinaa means "I am soon / I will soon / I will be soon"; the temporal pronoun damay means "I (am) regularly/usually". The following sentences can be constructed: Dem naa. "I go already / I have already gone." – Dinaa dem. "I will go soon / I am just going to go." – Damay dem. "I usually/regularly/normally/am about to go."
A speaker may express that an action absolutely took place in the past by adding the suffix -(w)oon to the verb (in a sentence, the temporal pronoun is still used in a conjugated form along with the past marker):
Demoon naa Ndakaaru. "I already went to Dakar."
Action verbs versus static verbs and adjectives Wolof has two main verb classes: dynamic and stative. Verbs are not inflected, instead pronouns are used to mark person, aspect, tense, and focus.
Spol Wolof does not mark sexual gender as grammatical gender: there is one pronoun encompassing the English 'he', 'she', and 'it'. The descriptors bu góor (male / masculine) or bu jigéen (female / feminine) are often added to words like xarit, 'friend', and rakk, 'younger sibling' to indicate the person's sex.
Markers of noun definiteness (usually called "definite articles") agree with the noun they modify. There are at least ten articles in Wolof, some of them indicating a singular noun, others a plural noun. In Urban Wolof, spoken in large cities like Dakar, the article -bi is often used as a generic article when the actual article is not known.
Any loan noun from French or English uses -bi: butik-bi, xarit-bi "the boutique, the friend."
Most Arabic or religious terms use -Ji: Jumma-Ji, jigéen-ji, "the mosque, the girl."
Four nouns referring to persons use -ki/-ñi:' nit-ki, nit-ñi, 'the person, the people"
Plural nouns use -yi: jigéen-yi, butik-yi, "the girls, the boutiques"
Miscellaneous articles: "si, gi, wi, mi, li."
Števniki
Glavni števniki The Wolof numeral system is based on the numbers "5" and "10". It is extremely regular in formation, comparable to Chinese. Example: benn "one", juróom "five", juróom-benn "six" (literally, "five-one"), fukk "ten", fukk ak juróom benn "sixteen" (literally, "ten and five one"), ñent-fukk "forty" (literally, "four-ten"). Alternatively, "thirty" is fanweer, which is roughly the number of days in a lunar month (literally "fan" is day and "weer" is moon.) 0tus / neen / zéro [francosko] / sero / dara1benn2ñaar / yaar3ñett / ñatt / yett / yatt4ñeent / ñenent5juróom6juróom-benn7juróom-ñaar8juróom-ñett9juróom-ñeent10fukk11fukk ak benn12fukk ak ñaar13fukk ak ñett14fukk ak ñeent15fukk ak juróom16fukk ak juróom-benn17fukk ak juróom-ñaar18fukk ak juróom-ñett19fukk ak juróom-ñeent20ñaar-fukk26ñaar-fukk ak juróom-benn30ñett-fukk / fanweer40ñeent-fukk50juróom-fukk60juróom-benn-fukk66juróom-benn-fukk ak juróom-benn70juróom-ñaar-fukk80juróom-ñett-fukk90juróom-ñeent-fukk100téeméer101téeméer ak benn106téeméer ak juróom-benn110téeméer ak fukk200ñaari téeméer300ñetti téeméer400ñeenti téeméer500juróomi téeméer600juróom-benni téeméer700juróom-ñaari téeméer800juróom-ñetti téeméer900juróom-ñeenti téeméer1000junni / junne1100junni ak téeméer1600junni ak juróom-benni téeméer1945junni ak juróom-ñeenti téeméer ak ñeent-fukk ak juróom1969junni ak juróom-ñeenti téeméer ak juróom-benn-fukk ak juróom-ñeent2000ñaari junni3000ñetti junni4000ñeenti junni5000juróomi junni6000juróom-benni junni7000juróom-ñaari junni8000juróom-ñetti junni9000juróom-ñeenti junni10000fukki junni100000téeméeri junni1000000tamndareet / million
Vrstilni števniki Vrstilni števniki (prvi, drugi, tretji ...) se tvorijo tako, da se glavnemu števniku (ena, dva, tri ...) doda končnica -éél.
Na primer, dva je ñaar, drugi pa ñaaréél.
Edina izjema v tem sistemu je prvi, ki je bu njëk (ali prilagojena francoska beseda premier: përëmye). 1. bu njëk 2. ñaaréél3. ñettéél4.ñeentéél5. juróoméél6.juróom-bennéél7.juróom-ñaaréél8.juróom-ñettéél9.juróom-ñeentéél10.fukkéél
Osebni zaimki osebekpredmetedninamnožinaedninamnožina1. osebamannunmanu2. osebayowyeenlaleen3. osebamoomñoomkoleen
Časovni zaimki
Spregatev časovnih zaimkov 1. oseba2. oseba3. osebaednina "jaz"množina "mi"ednina "ti"množina "vi"ednina "on/ona/ono"množina "oni"Situative (Presentative)PerfektVerb + -ingmaa nginu ngiyaa ngiyéena ngimu ngiñu ngiImperfektmaa ngiynu ngiyyaa ngiyyéena ngiymu ngiyñu ngiyTerminativePerfektPast tense for action verbs or present tense for static verbsnaananungangeennanañuPrihodnjikdinaadinanudingadingeendinadinañuObjectivePerfektPuts the emphasis on the object of the sentencelaalanungangeenlalañuImperfektIndicates a habitual or future actionlaaylanuyngayngeen dilaylañuyProcessive (Explicative and/or Descriptive)PerfektPuts the emphasis on the verb or the state 'condition' of the sentencedamadanudangadangeendafadañuImperfektIndicates a habitual or future actiondamaydanuydangaydangeen didafaydañuySubjectivePerfektPuts the emphasis on the subject of the sentencemaanooyaayéenamooñooImperfektIndicates a habitual or future actionmaaynooyyaayyéenaymooyñooyNeutralPerfektmanungangeenmuñuImperfektmaynuyngayngeen dimuyñuy In urban Wolof, it is common to use the forms of the 3rd person plural also for the 1st person plural.
It is also important to note that the verb follows specific temporal pronouns and precedes others.
Glej tudi
Senegal
Sklici
Bibliografija
Jezikoslovje
Harold Torrence: The Clause Structure of Wolof: Insights into the Left Periphery. Amsterdam/Philadelphia: Benjamins, 2013. Omar Ka: Wolof Phonology and Morphology. University Press of America, Lanham, Maryland, 1994, . Mamadou Cissé: "Graphical borrowing and African realities" in Revue du Musée National d'Ethnologie d'Osaka, Japan, June 2000. Mamadou Cissé: "Revisiter 'La grammaire de la langue wolof' d'A. Kobes (1869), ou étude critique d'un pan de l'histoire de la grammaire du wolof.", in Sudlangues Sudlangues.sn, February 2005 Leigh Swigart: Two codes or one? The insiders' view and the description of codeswitching in Dakar, in Carol M. Eastman, Codeswitching. Clevedon/Philadelphia: Multilingual Matters, . Carla Unseth: "Vowel Harmony in Wolof" in Occasional Papers in Applied Linguistics. No. 7, 2009. Fiona McLaughlin: "Dakar Wolof and the configuration of an urban identity", Journal of African Cultural Studies 14/2, 2001, p. 153–172 Gabriele Aïscha Bichler: "Bejo, Curay und Bin-bim? Die Sprache und Kultur der Wolof im Senegal (mit angeschlossenem Lehrbuch Wolof)", Europäische Hochschulschriften Band 90, Peter Lang Verlagsgruppe, Frankfurt am Main, Germany 2003, .
Slovnica
Pathé Diagne: Grammaire de Wolof Moderne. Présence Africaine, Paris, France, 1971. Pape Amadou Gaye: Wolof: An Audio-Aural Approach. United States Peace Corps, 1980. Amar Samb: Initiation a la Grammaire Wolof. Institut Fondamental d'Afrique Noire, Université de Dakar, Ifan-Dakar, Sénegal, 1983.