Opij ljudstva

sličica|Karl Marx se je v svojem delu Prispevek h kritiki Heglove filozofske pravice leta 1843 bolj podrobno ukvarjal z religijo, kjer jo je opisal kot »opij ljudstva«. Opij ljudstva (ali opij množic) je izrek, uporabljen v zvezi z religijo, ki izhaja iz pogosto parafrazirane izjave nemškega sociologa, filozofa in ekonomskega teoretika Karla Marxa: »Religija je opij ljudstva.« V kontekstu je izjava del Marxovega strukturno-funkcionalističnega argumenta, da so religijo zgradili ljudje, da bi pomirili negotovost glede njihove vloge v vesolju in družbi.“Marx and the ‘Opiate of the Masses’.” LibreTexts. 2021 February 20. Retrieved 2021 May 17.Rogers, M., and M. E. Konieczny. 2018. "Does religion always help the poor? Variations in religion and social class in the west and societies in the global south." Palgrave Communications 4(73). .   

Ta izjava se v nemščini glasi »Die Religion... ist das Opium des Volkes« in je prevedena kot »religija ... je opij za ljudi«. Celoten Marxov preveden stavek se glasi: »Religija je vzdih zatiranega bitja, srce brezsrčnega sveta in duša brezdušnih razmer. Je opij ljudstva«.Marx, Karl. 1970. "Introduction." A Contribution to the Critique of Hegel’s Philosophy of Right, translated by A. Jolin and J. O’Malley, edited by J. O’Malley. Cambridge University Press. – via Marxists.org.

Citat izvira iz uvoda Marxovega dela Prispevek h kritiki Heglove filozofske pravice, ki ga je začel pisati leta 1843, a je bil izdan šele po njegovi smrti. Uvod v to delo je bil ločeno objavljen leta 1844 v Marxovi lastni reviji Deutsch–Französische Jahrbücher, v sodelovanju z Arnoldom Rugejem. Pogosto le delno citirana, je bila razlaga metafore v njenem kontekstu deležna veliko manj pozornosti.

Glej tudi

Marksizem in religija Marksistično-leninistični ateizem

Sklici

Kategorija:Karl Marx Kategorija:Marksizem Kategorija:Citati filozofije