Petr Fiala, češki politik in politolog; * 1. september 1964, Brno, Češka.

Od 17. decembra 2021 do 9. decembra 2025 je bil predsednik vlade Češke republike. Od leta 2014 je bil vodja Državljanske demokratske stranke (ODS), od leta 2012 do 2013 pa je bil minister za izobraževanje, mladino in šport.

Mladost in akademska kariera Fiala se je rodil v Brnu in bil vzgojen v konservativni katoliški družini. Njegov oče, ki je bil iz judovske družine, je preživel holokavst. Med letoma 1983 in 1988 je študiral zgodovino in češki jezik na Fakulteti za književnost Univerze Masaryk, po diplomi pa je delal kot zgodovinar v muzeju v Kroměřížu.

Leta 1996 je postal docent na Karlovi univerzi v Pragi, leta 2002 pa je bil imenovan za prvega profesorja politologije na Češkem. Leta 2004 je postal dekan na Fakulteti za družbene vede in bil istega leta izvoljen za rektorja Masarykove univerze, v tretjem krogu je premagal Jana Weschlerja. Fiala je bil ponovno izvoljen leta 2008 in je na položaju ostal do leta 2011. Medt njegovim rektorskim mandatom je univerza povečala število študentov na okoli 45.000 in postala najbolj priljubljena češka univerza glede prijav ter ustvarila nacionalni sistem za odkrivanje akademskega plagiatorstva. V tem obdobju je Univerza Masaryk zgradila nov kampus za biomedicino v vrednosti 220 milijonov evrov, odprla raziskovalno postajo na Antarktiki in koordinirala projekt Srednjeevropskega inštituta za tehnologijo (CEITEC) z uporabo 5,3 milijarde CZK iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki je bil lansiran leta 2011.

Kariera Septembra 2011 je bil Fiala glavni pomočnik predsednika vlade Petra Nečasa za znanost, 2. maja 2012 pa je bil imenovan za ministra za izobraževanje, mladino in šport v Nečasovi vladi.

Na parlamentarnih volitvah oktobra 2013 je bil Fiala kot neodvisni kandidat izvoljen v poslansko zbornico. Državljanska demokratska stranka (ODS) je bila na volitvah poražena in Fiala se je stranki pridružil novembra istega leta. Leta 2014 je Fiala napovedal kandidaturo za vodstvo ODS in bil 18. januarja 2014 izvoljen za četrtega vodjo stranke. Ponovno je bil izvoljen leta 2016.

Fiala je vodil ODS na volitvah leta 2017, z 11 % glasov je stranka zasedla drugo mesto. Fiala je zavrnil koalicijska pogajanja s stranko ANO 2011 o naslednji vladi, ODS pa je ostala v opoziciji. Fiala je bil leta 2018 ponovno izvoljen za vodjo ODS, 28. novembra 2017 pa za podpredsednika Poslanske zbornice.

S Fialo kot vodjo je ODS dosegel uspeh na občinskih volitvah 2018 in zmagal na volitvah v senat istega leta. Tudi leta 2020 je bil izvoljen za vodjo stranke.

ODS je pridobil tudi na regionalnih volitvah 2020. Fiala se je nato začel pogajati s KDU-ČSL in TOP 09 o oblikovanju volilnega zavezništva za parlamentarne volitve leta 2021. ODS, KDU-ČSL in TOP 09 so dosegle dogovor o ustanovitvi zavezništva, imenovanega SPOLU ("Skupaj"). Fiala je postal njihov kandidat za mesto predsednika vlade.

Javnomnenjske raziskave so pred volitvami kazale, da bo zmagal ANO 2011, vendar je v volilnem preobratu največ glasov dobil Spolu, opozicijske stranke pa so dobile večino sedežev v poslanski zbornici. Opozicijske stranke so podpisale memorandum, s katerim se strinjajo, da Fialo predlagajo za predsednika vlade. 8. novembra je pet čeških strank, od liberalno-konservativnih državljanskih demokratov do levosredinske liberalne Piratske stranke, podpisalo pakt o oblikovanju nove desnosredinske koalicijske vlade in se zavezalo, da bodo zmanjšale proračunski primanjkljaj. Predsednik Miloš Zeman je 9. novembra Fiali podelil mandat za sestavo nove vlade. 17. novembra 2021 je Fiala predstavil predlog liste ministrov, kar je Zeman 26. novembra 2021 potrdil.

Predsednik vlade Predsednik Zeman je 28. novembra 2021 Fialo imenoval za predsednika vlade Češke republike. Po imenovanju je Fiala dejal, da verjame, da bo njegova vlada prinesla spremembe in izboljšala življenja ljudi na Češkem, a da bo naslednje leto težko za številne državljane in Češko samo. Mandat je nastopil ob prisegi, 17. decembra 2021. sličica|Obisk v Kijevu 15. marca 2022 Med rusko invazijo na Ukrajino, 15. marca 2022, se je s slovenskim premierjem Janšo in poljskim premierjem Morawieckim z vlakom odpravil v Kijev na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne. Pot so mediji opisali kot "tvegano misijo", pa tudi kot "izreden poskus izkazovanja podpore", predsednik Volodimir Zelenski pa ga je po srečanju pozdravil kot "odličen, pogumen, pravilen in iskren korak".

Julija 2022 je v imenu Češke uradno sprejel predsedovanje Svetu Evropske unije. Imel je govor v Evropskem parlamentu, v katerem je pozval k obrambi evropskih vrednot, nadaljnji podpori Ukrajini in opredelitvi jedrske energije kot obnovljivega vira (kar so poslanci Evropskega parlamenta pozneje potrdili z glasovanjem). Kot je izjavil prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je predsedovanje Svetu pod vodstvom Fiale »doseglo zgodovinske rezultate«. 6. oktobra 2022 je Fiala predsedoval 1. vrhu Evropske politične skupnosti v Pragi. sličica|Med obiskom na Filipinih Od leta 2023 je Češka padala v recesijo in nato še naprej gospodarsko zaostajala za drugimi državami članicami Evropske unije, ki so kazale znake okrevanja po pandemiji Covid-19. Češka se je prav tako soočila z visoko rastjo dolga in znižanjem realnih plač kljub zmanjšanju povprečne ravni dolga v EU in zabeležila najvišjo stopnjo inflacije v EU med inflacijskim skokom 2021–2023. Tudi to je bil eden od razlogov za naglo upadanje podpore vladi in Fiali osebno.

Oktobra 2023 je Fiala obsodil Hamasov napad na Izrael in izrazil podporo izraelski pravici do samoobrambe in dejanj med kasnejšo vojno, ki je sledila. Dejal je, da je Izrael "edina delujoča demokracija na Bližnjem vzhodu in je ključ do stabilnosti v regiji." Fiala je 25. oktobra 2023 obiskal Izrael, da bi izrazil solidarnost z državo. To je bil razlog, da je Nigerija 8. novembra 2023 odpovedala načrtovani obisk Fiale.

Fiala je SPOLU vodil na parlamentarne volitve leta 2025, na katerih je koalicija končala na drugem mestu z 23 odstotki glasov. 7. oktobra 2025 je Fiala napovedal, da ne bo kandidiral za ponovno izvolitev za vodjo ODS. 9. decembra 2025 ga je na premierskem mestu nasledil Andrej Babiš. desno|sličica| Fiala med govorom leta 2018

Zasebno Petr Fiala je poročen z biologinjo Jano Fialovo, ki jo je spoznal kot študent med žametno revolucijo. Poročila sta se dve leti pozneje in imata tri otroke. Fiala je kristjan, krščen leta 1986. Do štiridesetega leta je igral nogomet, uživa pa tudi v tenisu, streljanju, smučanju, plavanju, jazz glasbi in filmih o Jamesu Bondu.

Bibliografija

Fiala, P.: Katolicismus a politika. Brno 1995. . Fiala, P.: Německá politologie. Brno 1995. Fiala, P. (ed.): Politický extremismus a radikalismus v České republice. Brno 1998. Fiala, P. – Strmiska, M.: Teorie politických stran. Brno 1998. Fiala, P. – Hanuš, J.: Skrytá církev. Brno 1999. Fiala, P. – Hanuš, J. (eds.): Koncil a česká společnost. Brno 2000. Fiala, P. – Mikš, F. (eds.): Česká konzervativní a liberální politika. Brno 2000. Fiala, P. – Schubert, K.: Moderní analýza politiky. Brno 2000. Fiala, P. – Pitrová, M. (eds.): Rozšiřování ES/EU. Brno 2001. Fiala, P. – Hanuš, J. (eds.): Katolická církev a totalitarismus v českých zemích. Brno 2001. Fiala, P. – Holzer, J. – Strmiska, M. (eds.): Politické strany ve střední a východní Evropě. Brno 2002. Fiala, P. – Herbut, R. (eds.): Středoevropské systémy politických stran. Brno 2003. Fiala, P. – Pitrová, M.: Evropská unie. Brno 2003. ; 2. dopl. a aktual. vyd. 2009. Antoszewski, A. – Fiala, P. – Herbut, R. – Sroka, J. (eds.): Partie i systemy partyjne Europy Środkowej. Wroclaw 2003. Fiala, P. – Hanuš, J.: Die Verborgene Kirche. Paderborn 2004. Fiala, P. – Hanuš, J. – Vybíral, J. (eds.): Katolická sociální nauka a současná věda. Brno, Praha 2004. Dančák, B. – Fiala, P. – Hloušek, V. (eds.): Evropeizace. Brno 2005. Dočkal, V. – Fiala, P. – Pitrová, M. – Kaniok, P. (eds.): Česká politika v Evropské unii. Brno 2006. Fiala, P. – Mareš, M. – Sokol, P.: Eurostrany. Brno 2007. Fiala, P.: Laboratoř sekularizace. Brno 2007. Fiala, P.: Evropský mezičas. Brno 2007. ; 2. aktualizované a rozšířené vydání 2010. Fiala, P. – Foral, J. – Konečný, K. – Marek, P. – Pehr, M. – Trapl, M. (eds.): Český politický katolicismus 1848–2005. Brno 2008. Fiala, P. a kol. (ed.): Evropeizace zájmů. Brno 2009. Balík, S. – Císař, O. – Fiala, P. (eds.): Veřejné politiky v České republice v letech 1989–2009. Brno 2010. Fiala, P.: Politika, jaká nemá být. Brno 2010. Fiala, P.: Na konci bezstarostnosti. Brno 2015. Fiala, P.: Občané, demokraté a straníci. Brno 2015. Balaštík M., Fiala P.: Profesor na frontové linii: Rozhovor Miroslava Balaštíka. Brno 2017. ISBN 978-80-7485-124-7. Fiala, P.: Rozum a odvaha. Brno 2017. Balík, S. – Fiala, P. – Hanuš, J. – Mikš, F.: Manifest čtyř: Program pro přátele svobody. Brno 2017. ISBN 978-80-7485-135-3. Fiala, P. – Hanuš, J.: Vraťme politice smysl! Rozhovory s Jiřím Hanušem. Brno 2017. ISBN 978-80-7485-136-0. Fiala, P.: Jak uvařit demokracii: Od vládní agonie k polokomunistické vládě. Brno 2017. ISBN 978-80-7485-168-1. Fiala, P. – Mikš, F.: Konzervatismus dnes: Politika, společnost a zdravý rozum v době nerozumu. Brno 2019. ISBN 978-80-7485-186-5. Fiala, P. – Mikš, F. (eds.): Listopad 1989 včera a dnes: Mánesovská setkávání. Brno 2019. Fiala P.: [M]UNIVERZITA: Poslání, výzvy a proměny ve 21. století. Brno 2019. ISBN 978-80-7485-184-1. Fiala, P. – Dvořák, P. – Krutílek, O.: Politika v čase koronaviru: Předběžná analýza. Brno 2020. ISBN 978-80-7485-209-1.

Sklici

Zunanje povezave Uradna spletna stran Profil državnega spletnega mesta

Kategorija:Češki rimokatoličani Kategorija:Predavatelji na Masarykovi univerzi Kategorija:Predavatelji na Karlovi univerzi v Pragi Kategorija:Predsedniki vlade Češke republike