Mark Avrelij Prob (latinsko ) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Bil je aktiven in uspešen general in natančen uradnik. Med njegovim šestletnim vladanjem so notranje rimske province doživele razcvet, na skoraj celi meji cesarstva pa so v državo stalno vdirala barbarska plemena.Edward Gibbon. The Decline and Fall of the Roman Empire. The Modern Library, 1932. ch. XII. str. 284.
Po izgonu zunanjih sovražnikov cesarstva je bil Prob prisiljen spopasti se z več notranjimi upori. Kjer je bilo mogoče, je bil do premaganih prizanesljiv in zmeren.Gibbon, str. 289, 290. Med svojim vladanjem je skrbno vzdrževal fasado ustavne avtoritete rimskega senata.Gibbon, str. 283.
Po zmagi nad Germani je obnovil strare utrdbe cesarja Hadrijana na meji med Donavo in Renom in zavaroval Agri decumates, ozemlje med Gornjo Germanijo in Retijo.Gibbon, str. 287. Od premaganih je zahteval plačevanje davka in ljudi za ponovno naselitev izpraznjenih provinc znotraj cesarstva in zagotavljanje ustrezne obrambe meja. Gibbon, str. 288. Prob je bil kljub temu, da je bil priljubljen, ubit v uporu vojakov med pripravami na perzijsko vojno, ki jo je izvedel njegov naslednik Kar.Gibbon, str. 292.
Življenje Prob je bil rojen v Sirmiju v Spodnji Panoniji med letoma 230 in 235. Natančen datum ni znan."Roman Emperors - DIR probus". roman-emperors.org. Po Aleksandrijski kroniki je bil rojen leta 232.Gibbon, str. 282.
Vojaška kariera V vojsko je vstopil okoli leta 250, ko je postal polnoleten. Hitro je napredoval in si prislužil več visokih vojaških odlikovanj. Cesar Valerijan ga je zaradi njegove stalne pripravljenosti še zelo mladega imenoval za vojaškega tribuna. Imenovanje je utemeljil s Probovim prispevkom k zmagi nad Sarmati na meji Ilirika. V kaotičnih letih Valerijanove vladavine je bila Ilirija edina provinca, ki so jo častniki, kot so bili Klavdij, Avrelijan in Prob, obvladovali. Zadržali so barbare, medtem ko so Galijo preplavili Franki, Retijo Alemani, Trakijo in Sredozemlje Goti in vzhodne province Šapur I.Gibbon, ch. X., str. 226, 227. Prob se je povzpel med najvišje Avrelijanove poročnike in leta 273 ponovno osvojil Egipt, ki ga je zasedla Zenobija. Cesar Tacit je po prihodu a prestol leta 275 imenoval Proba za vrhovnega načelnika Vzhoda in mu podelil izjemna pooblastila za varovanje nevarne vzhodne meje cesarstva.Historia Augusta, Vita Probi, 6–7. Četudi podrobnosti niso opisane, naj bi se Prob pred imenovanjem za cesarja uspešno vojskoval na skoraj vseh mejah cesarstva. Za cesarja so ga po Tacitovi smrti leta 276 imenovali njegovi vojaki v taboru v Anatoliji.Historia Augusta, Vita Probi, 10:1.
Cesar thumb|Probov antoninijan iz leta 280 z napisom PROBVS P. F. AVG.; Prob je v svojem šestletnem vladanju izdal več razlčnih kovancev
Za cesarja se je razglasil tudi Tacitov polbrat Florijan in prevzel poveljstvo Tacitove vojske v Mali Aziji, vendar so ga v gorah Kilikije ubili njegovi vojaki po neodločni kampanji proti Probu.Gibbon, str. 281.Zosimus, 1:32. V nasprotju s Florijanom, ki je ignoriral želje senata, je Prob svojo zahtevo po cesarskem položaju spoštljivo predal rimskemu senatu. Senat jo je z navdušenjem potrdil. Prob je zatem odšel na zahod, leta 277 ob spodnji Donavi porazil Gote in dobil vzdevek Gotski. Goti so po porazu sklenili mirovni sporazum s cesarstvom.Gibbon, str. 284.
thumb|upright|left|Pozlačena bronasta Probova glava iz Brescie v severni ItalijiMcCann, str. 90, op. 34.
Leta 278 je Prob uspešno vodil kampanjo v Galiji proti Alemanom in Lugom. Obe plemeni sta prodirali po dolini Neckarja in vdrli čez Ren na rimsko ozemlje.Southern, str. 129. Medtem so njegovi generali premagali Franke in preusmerili operacije na čiščenje Galije germanskih napadalcev. Prob je bil za uspehe nagrajen z naslovoma Gothicus Maximus in Germanicus Maximus. Poročila kažejo, da je bilo med Probovo kampanjo ubitih 400.000 kjudi. Lugi so bili v celoti iztrebljeni.Gibbon, str. 286.
Po porazu germanskih napadalcev na Galijo je Prob prečil Ren in na uspešnem pohodu prisilil germanska plemena, da se uklonijo. Po pohodu je popravil starodavne utrdbe, ki jih je postavil Hadrijan na ozemlju Švabske v ranljivem prostoru med Renom in Donavo. Še pomembneje je, da je Prob od premaganih plemen izsilil davek v delovni sili. Prvi v rimski zgodovini je barbare v velikem številu naselil znotraj cesarstva. V rimskih provincah se je namreč v krizi tretjega stoletja zaradi vojn, bolezni, kaotične uprave, visokih davkov in obsežnega rekrutiranja v rimsko vojsko število prebivalcev znatno zmanjšalo. Kolonije barbarov so vsaj za nekaj časa pomagale obnoviti kmetijstvo in obrambo meja cesarstva.Gibbon, str. 286-288.
Vojaško disciplino, ki jo je ponovno vzpostavil Avrelijan, so gojili in širili tudi pod Probom, ki pa je bil mnogo manj okruten.Gibbon, str. 291. Prob načelno nikoli ni dovolil brezdelja vojakov in jih je v mirnem času zaposlil za koristna dela. V Galiji, Panoniji in drugod so sadili vinograde,Chisholm 1911, str. 408. da bi v teh opustošenih provincah ponovno zagnali gospodarstvo."120-Interregnum," The History of Rome.
Po Zosimu je bil Prob leta 279–280 v Retiji, Iliriku in Likiji, kjer se je vojskoval z Vandali. V tem času so njegovi generali porazili Blemije v Egiptu. Takrat ali med njegovim prejšnjim poveljevanjem v Egiptu je ukazal obnovo utrdb in kanalov ob Nilu, kjer je bilo središče pridelave žita za cesarstvo.Historia Augusta, Vita Probi, 9:3–4.Gibbon, Ibid.
V letih 280–281 je usmrtil tri uzurpatorje: Julija Saturnina, Prokula in Bonoza.Victor, 37:2. Obseg uporov ni znan, nekaj dokazov pa kaže, da niso bili majhni lokalni upori. Za njimi je zatrl upor neimenovanega upornika v Britaniji s pomočjo nekega Viktorina, ki je kasneje postal konzul za leto 282.Crees, James (1911). The reign of the Emperor Probus. University of London Press. str. 122. .Kreucher, Gerald (2003). Der Kaiser Marcus Aurelius Probus und seine Zeit. Stuttgart: Franz Steiner Verlag. str. 164. ISBN 3515083820. Pozimi 281 je bil v Rimu, kjer je praznoval svoj še kako zasluženi triumf.
thumb|Probov radiat z napisom IMP[erator] C[aesar] M[arcus] AV[relius] PROBVS P[ius] F[elix] AVG[ustus] thumb|Zlatnik s Probom v vojaški opravi in napisom IMP. PROBVS AVG.
Prob je nameraval začeti vzhodno kampanjo, odloženo zaradi uporov na zahodu.Historia Augusta, Vita Probi, 20:1. Leta 282 je zapustil Rim in odpotoval v Sirmij, svoje rojstno mesto.
Umor O Probovi smrti obstajajo različni zapisi. Po besedah Ivana Zonare so poveljnika pretorske garde Marka Avrelija Kara za cesarja razglasili njegovi vojaki bolj ali manj proti njegovi volji.Zonaras, 12:29.
Prob je proti uzurpatorju poslal del svoje vojske, ki je prestopila na nastrotno stran in podprla Kara. Vojaki, ki so mu še ostali, so ga septembra ali oktobra 282 v Sirmiju umorili.Victor, 37:4. V drugih virih so Proba ubili vojaki, ki so se uprli služiti v civilne namene, na primer za izsuševanje močvirij.Historia Augusta, Vita Probi, 20:2-3. Po Probovi smrti je bil za cesarja uradno razglašen Kar, ki je maščeval umor svojega predhodnika.Historia Augusta, Vita Cari, 6:1.
Zapuščina Po Gibonovem mnenju, ki v veliki meri izhaja iz Avgustejske zgodovine, je bil Prob zadnji dobrohotni ustavni rimski cesar,Gibbon, str. 293. medtem ko je njegov naslednik Kar (vladal 282-284) preprosto ignoriral potrditev svojega naslova v rimskem senatu. Njegov naslednik Dioklecijan (vladal 284-305) je šel še korak dlje in sprejel ukrepe za spodkopavanje njegove avtoritete, vzpostavil avtokratsko oblast in božanski izvor cesarske oblasti. Po Dioklecijanovih reformah ni rimski senat nikoli več imel aktivne vloge v upravljanju cesarstva. Na vojaškem področju so Probove zmage nadaljevale uspehe ilirskih vojaških cesarjev, ki so se začeli s Klavdijem Gotskim, ki je obnovil rimsko premoč po porazih v krizi tretjega stoletja.
Družinsko drevo
Sklici
Viri Primarni viri
Avrelij Viktor, Epitome de Caesaribus Evtropij, Breviarium ab urbe condita Historia Augusta, Life of Probus Ivan Zonara, Compendium of History extract: Zonaras: Alexander Severus to Diocletian: 222–284 Zosim, Historia Nova
Sekundarni viri
Mc Mahon, Robin, "Probus (276–282 A.D.) and Rival Claimants (Proculus, Bonosus, and Saturninus) of the 280s", DIR Dennis, Anthony J., "Antoniniani of the Roman Emperor Probus", Vol. 9, No. 11 The Celator, november 1995.
Southern, Pat. The Roman Empire from Severus to Constantine, Routledge, 2001 Gibbon. Edward Decline & Fall of the Roman Empire (1888)
Drugo
Kategorija:Rojeni leta 232 Kategorija:Umrli leta 282 Kategorija:Vladarji v 3. stoletju Kategorija:Rimski cesarji Kategorija:Umorjeni vladarji Kategorija:Kriza tretjega stoletja