Mateja Gaber, slovenska germanistka, * 18. november 1965, Murska Sobota, Slovenija.
Zaposlena je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer poučuje nemščino, od leta 2018 pa je predsednica Akademskega zbora fakultete. Raziskovalno se posveča predvsem srednjeveški nemški književnosti, zlasti minezangu in delu Waltherja von der Vogelweideja. Je avtorica strokovnih monografij in leposlovnih del, med njimi Svet, kot iz škatlice vzet (2021) in Svet je drugačen (2025).
Življenje in delo Osnovno šolo in gimnazijo je zaključila v Murski Soboti. Študij nemškega in slovenskega jezika ter književnosti je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je pridobila strokovni naziv profesorice nemščine in slovenščine. Leta 1999 je magistrirala pri Antonu Janku s področja srednjeveške nemške književnosti (Heinrich von Veldeke: Eneît. Književni liki v odnosu do gote in êre), leta 2014 pa doktorirala z disertacijo Podoba Waltherja von der Vogelweideja v fiktivnih biografijah od 19. do 21. stoletja.
Po diplomi se je najprej zaposlila na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, kjer je poučevala nemščino v nacionalnem programu in programu mednarodne mature. Od leta 1998 je zaposlena na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko kot lektorica, kjer poučuje nemščino kot jezik stroke na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ter na Oddelku za umetnostno zgodovino.
Od leta 2018 je predsednica Akademskega zbora Filozofske fakultete, od leta 2020 pa vodja galerije Peti štuk. Projekti Ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani in 100. obletnici ustanovitve šole oblikovanja Bauhaus je leta 2019 koordinirala intermedijski in interdisciplinarni projekt Triadni balet, zasnovan kot hommage ikoničnemu Schlemmerjevemu Triadnemu baletu in Bauhausu. Projekt je obsegal predstavo Triadni balet, simpozij o Bauhausu ter znanstveno monografijo Bauhaus - Baumensch: Človek. Umetnost. Tehnologija.
Naslednje leto je v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev: Humanistika, to si ti! leta 2020 v sodelovanju Filozofske fakultete in Naravoslovnotehniške fakultete bila idejni in organizacijski vodja projekta Fenomen Chanel, ki je z znanstvenim simpozijem, izdajo monografije ter modno revijo obeležil dva historična dogodka v svetu mode: 100. obletnico parfuma Chanel N°5 ter nastanek male črne obleke.
Leta 2022 je postala ambasadorka projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! ter zasnovala in koordinirala dvoletni projekt Človek, žival. V njegovem okviru je iz srednjevisoke nemščine prevedla izbor srednjeveške lirike z živalsko tematiko (Minezang) ter vodila koncert Sem vzgajala sokola, pripravljen na podlagi spremljajoče monografije. Projekt je vključeval tudi pogovore s slovenskimi znanstveniki, raziskovalci in umetniki o odnosu med človekom in živaljo v znanstvenih in umetniških kontekstih, za kar je prejela nagrado Prometej Ustanove Slovenska znanstvena fundacija.
Strokovna dela Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 2023 izšla njena strokovna monografija Minezang: Nemška srednjeveška lirika, ki prinaša izbor prevodov nemške srednjeveške ljubezenske lirike iz srednjevisoke nemščine ter spremno študijo o njenem literarnem in zgodovinskem kontekstu.
Leta 2025 je sledila monografija Ljubezen, kdo ti dal je moč? Walther von der Vogelweide, izbrane pesmi, v kateri je prevedla izbor pesmi srednjeveškega nemškega pesnika Waltherja von der Vogelweideja iz srednjevisoke nemščine ter jih opremila s spremno študijo o pesniku in njegovem času.
Leposlovje Svoje prvo leposlovno delo, literarizirano avtobiografijo Svet, kot iz škatlice vzet, je izdala leta 2021. Delo opisuje avtoričino odraščanje v Murski Soboti v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja. Knjiga je nastala med prvim valom epidemije covida-19, k objavi pa sta jo spodbudila literarna strokovnjaka Lado Kralj in Matjaž Kmecl. Po spremni besedi Milene Mileve Blažić gre za večnaslovniško delo z avtobiografskimi in razvojnoromanskimi značilnostmi.Blažić 2021: 154
Leta 2025 je izdala knjigo Svet je drugačen, zbirko esejev in spominov, ki predstavlja nadaljevanje njenega prvenca. Delo obravnava avtoričine življenjske izkušnje in potovanja po različnih državah ter mestih v Evropi, na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu.
Dela
Strokovna dela
Človek, žival: poglavja o njunih soočanjih (2023) Sokol v nemški poeziji visokega srednjega veka (2023) Minezang (2023) Walther von der Vogelweide: Ljubezen, kdo ti dal je moč? (2025)
Leposlovje
Svet, kot iz škatlice vzet (2021) Svet je drugačen (2025)
Priznanja 2009: Priznanje ŠSFF za nadpovprečno uspešno pedagoško delo 2018: Priznanje ŠSFF za nadpovprečno uspešno pedagoško delo 2019: Priznanje Filozofske fakultete za enkraten dogodek: scenarij in izvedba slavnostne akademije ob 100. obletnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Sklici
Viri
Gaber, Mateja, 2021. Svet, kot iz škatlice vzet. Pekel: Zavod Volosov hram.
Bibliografija Blažić, Milena Mileva, 2021. Oda življenju. V: Gaber, Mateja: Svet, kot iz škatlice vzet, str. 151-163. Gaber, Mateja, 2021. Svet, kot iz škatlice vzet. Pekel: Zavod Volosov hram. Gaber, Mateja (ur.), 2020. Fenomen Chanel: od korzeta do male črne obleke ali kako je Gabrielle Chanel osvobodila žensko. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/231 Gaber, Mateja, 2020. Obleka naredi človeka. V: Gaber, Mateja (ur.): Fenomen Chanel: od korzeta do male črne obleke ali kako je Gabrielle Chanel osvobodila žensko, str. 61-72. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/231/331/5378-1 Gaber, Mateja (ur.), 2019. Bauhaus - Baumensch: Človek. Umetnost. Tehnologija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/154
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski germanisti Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Prekmurski pisci