Socialna ekonomija je pojem in koncept, s katerim označujemo ekonomske, podjetniške in družbene prakse, ki izhajajo iz zadovoljevanja realnih družbenih potreb, temeljijo na drugačni družbeni organiziranosti in hkrati ustvarjajo drugačne družbene prakse. Socialna ekonomija je kombinacija tržnega ali netržnega podjetništva, reševanja družbenih problemov in skupnostne organiziranosti.
Drugačna družbena organiziranost pomeni prizadevanje skupnosti in pravnih subjektov, da skupaj definirajo družbene probleme ter nanje odgovorijo z zagotavljanjem izdelkov ali storitev za zadovoljevanje temeljnih in ostalih dobrin za življenje ljudi in delovanje skupnosti. Socialna ekonomija temelji na solidarnosti, participaciji, demokratičnem (so)upravljanju, opolnomočenju, povezovanju deležnikov, podjetnosti, osredotočenosti na lokalne skupnosti, zadovoljevanju realnih in ne ustvarjenih potreb ipd. Subjekti socialne ekonomije
Subjekti socialne ekonomije so organizacije oseb, ne organizacije kapitala. Delajo s kapitalom in drugimi nedenarnimi viri, vendar ne za kapital. Z izdelki ali storitvami nastopajo na trgu, a pri tem izhajajo iz realnih in ne umetno ustvarjenih družbenih potreb.
Socialna ekonomija obsega dejavnosti različnih pravnih subjektov: zadrug, društev, zasebnih zavodov, družb z omejeno odgovornostjo, invalidskih podjetij, zaposlitvenih centrov, vzajemnih družb itn. Razmerje socialna ekonomija - socialno podjetništvo
Socialna ekonomija se zamenjuje s socialnim podjetništvom. Oba pojma se lahko prekrivata, a sta različna po vsebini in po obsegu. Socialna ekonomija je širši pojem in zajema širše teoretično in praktično polje kot socialno podjetništvo. Slednje je v Sloveniji zakonsko opredeljeno, zakonske opredelitve socialne ekonomije v Sloveniji ni. Socialno podjetje v Sloveniji je status, ki ga pravni subjekt lahko pridobi in ni vrsta pravnega subjekta. Pravni subjekti, ki so pridobili status socialnega podjetja imajo za imenom podjetja navedbo »so.p.«. Označba subjektov socialne ekonomije ne obstaja. Z vidika obsega socialna ekonomija poleg socialnih podjetij vključuje tudi druge subjekte (invalidska podjetja in zaposlitvene centre, nevladne organizacije, vzajemne družbe ipd.). Kaj ni socialna ekonomija
Socialna ekonomija ni socialna pomoč
Socialna ekonomija nima nobene veze z dejavnostmi, ki jih opravljajo Centri za socialno pomoč Slovenije (denarni prejemki in subvencije, starševsko varstvo in družinski prejemki, varstvo otrok in družine, varstvo odraslih itn.). Pojmovno mešanje »socialne ekonomije« in »socialnega podjetništva« s »socialno pomočjo« izhaja iz neposrečenega slovenjenja angleških »social ecomomy« in »social entrepreneurship«. Ustreznejši prevod »social economy/entrepreneurship« je »družbena ekonomija/podjetništvo«.
Druge pogoste zamenjave Socialna ekonomija sepogosto zamenjuje ali napačno enači s pojmi in koncepti družbene odgovornosti, ekonomske demokracije, krožnega gospodarstva, podjetja s socialno vsebino, delitvene ekonomije, sodelovalne ekonomije itn. Nekateri koncepti se sicer lahko deloma pokrivajo s socialno ekonomijo, a načeloma gre za različne pojme in koncepte.
Mednarodne deklaracije in drugi mednarodni dokumenti
Republika Slovenija je podpisnica več deklaracij s področja socialne ekonomije:
2015 – Luksemburška deklaracija, »A roadmap towards a more comprehensive ecosystem for social economy enterprises«
2016 – Bratislavska deklaracija »The social economy as a key player in providing effective responses to current societal challengesin the EU and in the World«
2017 – Ljubljanska deklaracija.
Ljubljanska deklaracija Med 24. in 25. aprilom 2017 se je v Ljubljani in na Brdu pri Kranju odvila konferenca »Razvoj socialne ekonomije v Jugovzhodni Evropi«. Njen namen je bil nadaljevanje aktivnosti predhodnih konferenc. Udeležili so se je predstavniki vlad Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Albanije, Grčije in Luksemburga. Predstavniki navedenih vlad so ugotovili, da:
»postaja socialna ekonomija vse bolj prepoznavna tako na ravni Evropske unije, kot tudi na mednarodni ravni, vendar pa je njena prepoznavnost še vedno premajhna, tako v nekaterih državah članicah Evrospke unije, kot tudi v državah Jugovzhodne Evrope. Zato priporočamo Evropski uniji večjo zavezanost k podpori socialne ekonomije na evropski ravni in na ravni jugovzhodne Evrope. Ugotavljamo tudi, da ukrepi, ki jih je predstavila Evropska komisija za spodbujanje razvoja podjetij socialne ekonomije v Evropi sledijo priporočilom Poročila ekspertne skupine za socialno podjetništvo Evropske komiisije z naslovom: Socialna podjetja in socialna ekonomija gredo naprej, sprejetega oktobra 2016.
Ugotavljamo, da je termin »podjetja socialne ekonomije« splošno sprejet termin za različne oblike organizacij na področju socialne ekonomije. Kljub temu pa še vedno obstajajo razlike pri definiciji sektorja socialne ekonomije. Zato verjamemo, da mora opredelitev socialne ekonomije temeljiti na medsebojnem prepoznavanju in priznavanju različnih vrst in oblik organizacij, ki delujejo kot organizacije socialne ekonomije v različnih državah EU in državah Jugovzhodne Evrope.
Ugotavljamo, da je socialna ekonomija pomembno gonilo gospodarske rasti, če je ustrezno podprta skozi ustrezne programe, projekte in oblike financiranja. Ob tem pa opozarjamo, da še vedno obstajajo razlike med državami članicami EU in državami Jugovzhodne Evrope, ki izvirajo iz različnih pogojev dostopa do sredstev, ki jih razpisujejo Evropske institucije.
Države Jugovzhodne Evrope podpirajo oblikovanje mreže organizacij socialne ekonomije v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.« Na srečanju je bila sprejeta naslednja deklaracija:
Na srečanju je bila sprejeta sledeča deklaracija:
»Evropska unija in države Jugovzhodne Evrope naj vložijo ustrezen napor v povečanje vidnosti in poznavanja socialne ekonomije in podjetij socialne ekonomije na evropski in mednarodni ravni.
Ob upoštevanju sklepov iz Luksemburške deklaracije, naj države članice EU in države Jugovzhodne Evrope stremijo k enotnemu razumevanju obsega in pomena socialne ekonomije in ob upoštevanju različnosti v zvezi z vrstami on oblikami podjetij socialne ekonomije stopiti na pot medsebojnega prepoznavanja in priznavanja organizacij socialne ekonomije na ravni EU in držav Jugovzhodne Evrope.
Evropska unija in države Jugovzhodne Evrope morajo sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev ekosistema za podjetja socialne ekonomije, ki se soočajo z reševanjem izzivov v zvezi z ravnanjem z migranti.
Evropska unija bi morala okrepiti podporne instrumente za socialna podjetja in jih uravnotežiti tako za države članice EU, kot tudi za države Jugovzhodne Evrope. Dostop do financiranja mora biti poenoten za podjetja socialne ekonomije z namenom doseganja konvergence na ravni držav članic EU in držav Jugovzhodne Evrope.
Organizacije socialne ekonomije se spodbudi k oblikovanju močne regionalne mreže socialne ekonomije na ravni Jugovzhodne Evrope.
Države Jugovzhodne Evrope se spodbudi k temu, da se pridružijo nadzornemu odboru, ki so ga oblikovale države članice EU in sodelujejo na sejah visokih političnih predstavnikov, pristojnih za socialno ekonomijo.«
Maribor – Evropska prestolnica socialne ekonomije Mestna občina Maribor 2018 Republika Slovenija je s 1. januarjem 2018 prevzela vlogo predsedujoče države Nadzornemu odboru Luksemburške deklaracije o spodbujanju razvoja socialne ekonomije in podjetij socialne ekonomije v Evropski uniji in širše. Z vlogo predsedujoče države članice je Slovenija dobila priložnost postati vodilna država članica v razvoju socialne ekonomije v državah Jugovzhodne Evrope. Maribor je kot mesto z največ podjetji socialne ekonomije dobil naziv Evropska prestolnica socialne ekonomije za leto 2018.
Evropski Akcijski načrt na področju socialne ekonomije Evropski odbor regij je julija 2021 sprejel mnenje »Akcijski načrt za socialno ekonomijo«, ki ga je pripravila Komisija za socialno politiko, izobraževanje, zaposlovanje, raziskave in kulturo (SEDEC). V njem, med drugim, poziva Evropsko komisijo, da pripravi akcijski načrt na področju socialne ekonomije. Evropska komisija bo načrt predvidoma predstavila v zadnjem kvartalu leta 2021 in v njem podala nove usmeritve in definicije na izbranem področju za države članice.
Evropska komisija je decembra 2021 sprejela Akcijski načrt za socialno ekonomijo, kjer predstavlja konkretne ukrepe, ki naj bi pomagali mobilizirati celoten potencial socialne ekonomije.
Poročilo OECD o spodbujanju socialnega podjetništva v Sloveniji Februarja 2022 OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) objavi poročilo z naslovom "Spodbujanje socialnega podjetništva in razvoja socialnih podjetij v Sloveniji - poglobljeni pregled politik" (dokument je v angleščini). Kot del priprav na izdelavo poročila je OECD opravila več posvetov z različnimi deležniki v Sloveniji.
Načela socialne ekonomije V Republiki Sloveniji ali Evropski uniji ni enotne opredelitve socialne ekonomije. Evropski ekonomsko socialni odbor (EESO) v študiji »Nedavni razvoj socialne ekonomije v Evropski uniji« iz leta 2017 pri opredelitvi načel navede »Listino načel socialne ekonomije«, ki jo je sprejelo Evropsko združenje Socialna ekonomija Evrope (Social Economy Europe):
prevlada posameznika in socialnega cilja nad kapitalom,
prostovoljno in odprto članstvo,
demokratičen nadzor, ki ga izvaja članstvo (to se ne nanaša na fundacije, saj te nimajo članov),
združljivost interesov članov/uporabnikov in/ali splošnega interesa,
varstvo in uporaba načela solidarnosti in odgovornosti,
avtonomno upravljanje in neodvisnost od javnih organov,
večina presežkov se uporablja za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in zagotavljanje
storitev v interesu članov ali splošnem interesu.
Socialno podjetništvo
Zakon o socialnem podjetništvu Marca 2011 je bil sprejet zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP, Uradni list rs, št. 20/2011), ki se je pričel veljati januarja 2012.
Marca 2018 je stopil v veljavo noveliran Zakon o socialnem podjetništvu (ZsocP-A, Uradni list RS, št. 20/11, 90/14 – ZDU-1I in 13/18).
Zakon opredeljuje socialno podjetje in socialno podjetništvo:
»socialno podjetje je nepridobitna pravna oseba, ki pridobi status socialnega podjetja in je lahko društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki;
Socialno podjetništvo je trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov.« ZsocP, 2. člen, 8. in 9. točka.
Zakon opredeljuje tudi področja opravljanja dejavnosti:
»Izvajanje socialnega podjetništva se opravlja na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.« ZsocP, 5. člen.
Sektor za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo pri MGRT Za področje socialnega podjetništva je od začetka leta 2015 pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pred tem je bilo zanj pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Že nekaj let je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, na Direktoratu za regionalni razvoj vzpostavljen Sektor za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo.
V skladu z ZsocP-A mora vlada Republike Slovenije:
do septembra 2018 sprejeti Strategijo razvoja socialne ekonomije iz tretjega odstavka 7. člena za plansko obdobje od 2019 do 2029;
do septembra 2018 izdelati program ukrepov iz četrtega odstavka 29. člena za leti 2019 in 2020;