Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد‎, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.

Leta 711 je veliko vojsko iz severne Afrike povedel preko Gibraltarskega preliva in se utrdil v sedanjem Gibraltarju. Ime "Gibraltar" je španska različica njegovega arabskega imena Džebel al-Tarik (جبل طارق), ki pomeni "Tarikov hrib".

Poreklo Srednjeveški arabski zgodovinarji kontradiktorno opisujejo njegovo narodnost in poreklo. Nezanesljivih je tudi nekaj podatkov o njegovi osebnosti in okoliščinah prihoda na Iberski polotok.Molina 2000, str. 242. Velika večina sodobnih avtorjev meni, da je bil Berber mawla Muse ibn Sajida, omajadskega guvernerja Ifrikije (Afrike).Abun-Nasr 1993, str. 71.Kennedy 1996, str. 6.Nicolle 2009, str. 64.

Zgodovina thumb|200px|Mavrski grajski Stolp časti, simbol muslimanske vladavine v Gibraltarju

Po pisanju Abd al-Hakama (803-871) je Musa ibn Musair po osvojitvi Tangerja leta 710-711 za njegovega guvernerja imenoval Tarika. Bližnje vizigotsko oporišče Ceuta pod poveljstvom Julijana, grofa Ceute, je ostalo neosvojeno.

Ko je na oblast v Španiji prišel Roderik, je Julijan po ustaljeni navadi poslal svojo hčerko Florindo la Cava v šolo na dvor vizigotskega kralja. Roderik naj bi jo posilil, kar je Julinana tako razburilo, da se je odločil z muslimansko pomočjo uničiti Vizigotsko kraljestvo. S Tarikom se je dogovoril, da bo čez Gibraltarski preliv prepeljal musimansko vojsko, saj je imel v lasti številne trgovske ladje in svoje utrdbe v Španiji.

26. aprila 711 ali približno takrat se je Tarikova vojska, sestavljena iz nedavnih spreobrnjencev v islam, izkrcala na Iberskem polotoku. Vojska se je izkrcala ob vznožju hriba, ki se je po Tariku poimenoval Džebel al-Tarik (Gibraltar).Molina 2000, str. 243.

Tarikova vojska je štela okoli 7.000 vojakov, večinoma Berberov in nekaj Arabcev.Akhbār majmūa, str. 21 španskega prevoda str. 6 arabskega besedila. Roderik naj bi za protinapad zbral vojsko 100.000 mož,Akhbār majmūa, str. 22 španskega prevoda str. 8 arabskega besedila. resnično število pa je bilo mnogo manjše.Collins, Roger (2004). Visigothic Spain 409–711. New Jersey: John Wiley and Sons Ltd. str. 141. ISBN 9781405149662. Večini njim zveste vojske so poveljevali sinovi Vitize, ki ga je Roderik brutalno odstavil. Sledila je odločilna bitka pri Guadaleti 19. julija 711, v kateri je bil Roderik poražen in ubit.Reilly 2009, str. 52.

Ṭarik je svojo vojsko razdelil na štiri divizije, ki so nato pod Mugit al-Rumijevim poveljstvom zavzele Córdobo, Granado in druga mesta, medtem ko je sam ostal na čelu divizije, ki je zavzela Toledo. Nato je nadaljeval pohod proti severu in dosegel Guadalajaro in Astorgo. Ṭarik je bil do prihoda Muse leto pozneje de facto guverner Hispanije. Ṭarikovi uspehi so spodbudili Muso, da je zbral 18.000 večinoma arabskih vojakov za drugo invazijo na Hispanijo, v kateri sta Tarik in Musa v nekaj letih zavzela dve tretjini vizigotskega Iberskega polotoka.Rogers, Clifford J. (2010). The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-533403-6.Esposito, John L. (2000-04-06). The Oxford History of Islam. Oxford University Press. str. 21. ISBN 978-0-19-988041-6.

Tarik in Musa sta se morala na ukaz omajadskega kalifa Al-Valida leta 714 vrniti v Damask, kjer sta preživela ostanek svojega življenja. Musov sin Abd al-Aziz, ki je prevzel poveljstvo muslimanske vojske v Al Andaluzu, je bil leta 716 umorjen.

V veliko arabskih zgodbah o osvajanju južne Španije je veliko različnih pripovedi o odnosih med Tarikom in Muso. Nekatere govorijo o Musini zavisti, ker je njegov osvobojenec osvojil celotno deželo. Druge tega ne omenjajo ali slabo voljo omilijo. Zgodnji zgodovinar al-Baladhuri, ki je pisal v 9. stoletju, navaja samo to, da je Musa napisal Tariku "ostro pismo" in da sta se kasneje pobotala. Hittijev angleški prevod, str. 365.

Govor Ahmed Mohamed al-Makkari, zgodovinar iz 16. stoletja, v svojem delu Dih parfumov pripisuje Tariku dolg govor njegovi vojski pred bitko pri Guadaleti.Falk, Avner (2010). Franks and Saracens: Reality and Fantasy in the Crusades. str. 47.McIntire, E. Burns, Suzanne, William (2009). Speeches in World History. str. 85.Charles Francis Horne (1917). The Sacred Books and Early Literature of the East: With Historical Surveys of the Chief Writings of Each Nation... VI: Medieval Arabia. Parke, Austin, and Lipscomb. str. 241–242.

Opombe

Sklici

Viri Primarni viri

Pascual de Gayangos y Arce. The History of the Mohammedan Dynasties in Spain. vol. 1. 1840. English translation of al-Maqqari. Ahmad ibn Yahya al-Baladhuri|al-Baladhuri. Kitab Futuh al-Buldan, anglški prevod Phillip Hitti v The Origins of the Islamic State (1916, 1924). Anon., Akhbār majmūa fī fath al-andalūs wa dhikr ūmarā'ihā. ur. E. Lafuente y Alcantara, Ajbar Machmua, Coleccion de Obras Arabigas de Historia y Geografia, vol. 1, Madrid, 1867. Anon., Chronicle of 754|Mozarab Chronicle. Ibn Abd al-Hakam. Kitab Futuh Misr wa'l Maghrib wa'l Andalus. Critical Arabic edition of the whole work published by Charles Cutler Torrey. Yale University Press, 1932. Enrique Gozalbes Cravioto. "Tarif, el conquistador de Tarifa". Aljaranda, 30 (1998). Muhammad al-Idrisi. Kitab nuzhat al-mushtaq (1154). Critical edition of the Arabic text: Opus geographicum: sive "Liber ad eorum delectationem qui terras peragrare studeant." (ed. Bombaci, A. et al., 9 Fascicles, 1970–1978). Istituto Universitario Orientale, Naples. French translation: Ibn Taghribirdi. Nujum al-zahira fi muluk Misr wa'l-Qahira. Partial French translation by E. Fagnan, "En-Nodjoum ez-Zâhîra. Extraits relatifs au Maghreb." Recueil des Notices et Mémoires de la Société Archéologique du Département de Constantine, v. 40, 1907, 269–382. Ibn Khallikan. Wafayāt al-aʿyān wa-anbāʾ abnāʾ az-zamān. English translation by M. De Slane, Ibn Khallikan's Biographical dictionary, Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland, 1843. Ibn Idhari. Al-Bayan al-Mughrib|Kitāb al-bayān al-mughrib fī ākhbār mulūk al-andalus wa'l-maghrib. Arabic text ed. G.S. Colin & E. Lévi-Provençal, Histoire de l'Afrique du Nord et de l'Espagne intitulée Kitāb al-Bayān al-Mughrib, 1948.

Sekundarni viri

Zunanje povezave

Pascual de Gayangos y Arce, The History of the Mohammedan Dynasties in Spain. vol. 1. 1840. Authoritative English translation of al-Maqqari available from Google eBooks. Tarik's Address to His Soldiers, 711 CE, from The Breath of Perfumes .

Kategorija:Generali