Nobelova nagrada za kemijo () je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji. Je ena od petih nagrad, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel predvidel v svoji oporoki. Nagrajence izbira petčlanska komisija, ki jo volijo člani Kraljeve švedske akademije znanosti.
Velja za najprestižnejšo nagrado za dosežke na področju kemije na svetu.
Seznam dobitnikov
__NOTOC__
1901 Jacobus Henricus van 't Hoff za odkritje zakonov kemične dinamike in osmoznega tlaka v raztopinah
1902 Hermann Emil Fischer za delo o sladkornih in purinskih sintezah
1903 Svante August Arrhenius za elektrolitsko teorijo razpada (glej ion)
1904 sir William Ramsay za odkritje sledi inertnih plinov v zraku
1905 Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer za delo o organskih barvilih in hidroaromatskih zmesi
1906 Henri Moissan za raziskave in izolacijo elementa fluora, ter za električno obločno peč, ki se imenuje po njem
1907 Eduard Buchner za biokemične raziskave in odkritje brezcelične fermentacije
1908 Ernest Rutherford za raziskave razpada elementov in kemijo radioaktivnih snovi
1909 Wilhelm Ostwald za delo o katalizi in raziskave o kemijskih ravnovesjih in reakcijskih razmerjih
1910 Otto Wallach za delo na področju acikličnih spojin
1911 Marie Skłodowska-Curie za odkritje radija in polonija, ter za raziskave o radiju
1912 Victor Grignard, Paul Sabatier za odkritje Grignardovega reagenta in za postopek hidriranih organskih zmesi
1913 Alfred Werner za delo o povezovanju atomov in molekul.
1914 Theodore William Richards za določitev atomske mase, več elementom.
1915 Richard Martin Willstätter za raziskovanje rastlinskih barvil
1918 Fritz Haber za postopek sinteze amonijaka
1920 Walther Hermann Nernst za delo na področju termokemije
1921 Frederick Soddy za delo o kemiji radioaktivnih snovi in raziskav o izotopih
1922 Francis William Aston za odkritje izotopov v velikem številu ne-radioaktivnih elementov, in za pravilo celotnih števil
1923 Friderik Pregl za izum postopka mikroanalize organskih snovi
1925 Richard Adolf Zsigmondy za prikaz heterogene narave koloidnih raztopin in pri tem uporabljenih postopkov
1926 The (Theodor) Svedberg za delo na disperzijskih sistemih
1927 Heinrich Otto Wieland za raziskave žolčnih kislin in sorodnih snovi
1928 Adolf Otto Reinhold Windaus za raziskave o sterolih in njihovi povezavi z vitamini
1929 Arthur Harden Hans Karl August Simon von Euler-Chelpin za raziskavo o fermentaciji sladkorja in fermentacijskih encimih
1930 Hans Fischer za raziskave hema in klorofila
1931 Carl Bosch Friedrich Bergius za prispevek pri razvoju visokotlačnih kemičnih procesov
1932 Irving Langmuir za delo o površinski kemiji
1934 Harold Clayton Urey za odkritje težkega vodika
1935 Frédéric Joliot-Curie Irene Joliot-Curie za sintezo novih radioaktivnih elementov
1936 Peter Joseph William Debye za delo o zgradbi molekul prek raziskav dipolnih momentov in uklona rentgenskih žarkov ter elektronov v plinih
1937 Walter Norman Haworth Paul Karrer za njegovo delo na ogljikovih hidratih in vitaminu C ter za njegovo delo na karotenoidih, flavinih in vitaminih A in B2
1938 Richard Kuhn za delo na področju karotenoidov in vitaminov
1939 Adolf Friedrich Johann Butenandt Leopold Ružička za njegovo delo na spolnih hormonih in za njegovo delo na polimetilenih in višjih terpenih
1943 George de Hevesy za delo pri uporabi izotopov kot indikatorjev za preučevanje kemičnih postopkov
1944 Otto Hahn za odkritje fuzije težkih jeder
1945 Artturi Ilmari Virtanen za raziskovanje na področju kmetijske in živilske kemije
1946 James Batcheller Sumner John Howard Northrop Wendell Meredith Stanley za njegovo odkritje, da je encime moč kristalizirati in za njegovo pripravo encimov ter virusnih proteinov v čisti obliki
1947 sir Robert Robinson za raziskovanje rastlinskih produktov, še posebej alkaloidov.
1948 Arne Wilhelm Kaurin Tiselius za raziskovanje elektroforeze in adsorpcijske analize
1949 William Francis Giauque za prispevek na področju kemične termodinamike.
1950 Otto Paul Hermann Diels Kurt Alder za odkritje in razvoj sinteze dienov (Diels-Alderjeva reakcija)
1951 Edwin Mattison McMillan Glenn Theodore Seaborg za odkritja v kemiji čezuranskih elementov
1952 Archer John Porter Martin Richard Laurence Millington Synge za izum kromatografije delcev
1953 Hermann Staudinger za odkritja s področja makromolekularne kemije
1954 Linus Carl Pauling za raziskovanje narave kemijskih vezi
1955 Vincent du Vigneaud za delo o žveplovih spojinah, še posebej za prvo sintezo polipeptidnega hormona
1956 sir Cyril Norman Hinshelwood Nikolaj Nikolajevič Semjonov za raziskovanje mehanizmov kemijskih reakcij
1957 Lord Alexander R. Todd za delo na nukleotidih in njihovih koencimih
1958 Frederick Sanger za delo na področju zgradbe proteinov, še posebej inzulina
1959 Jaroslav Heyrovsky za odkritje in razvoj polarografskih postopkov analize
1960 Willard Frank Libby za postopek določanja starosti z ogljikom-14
1961 Melvin Calvin za delo o presnovi ogljikovega dioksida v rastlinah
1962 Max Ferdinand Perutz John Cowdery Kendrew za preučevanje zgradbe kroglastih proteinov
1963 Karl Ziegler Giulio Natta za njuna odkritja na področju visokih polimerov
1964 Dorothy Crowfoot Hodgkin za dognanja o zgradbi pomembnih biokemičnih snovi z uporabo postopkov z rentgenskimi žarki
1965 Robert Burns Woodward za dosežke na področju organske sinteze
1966 Robert Sanderson Mulliken za delo na področju kemijskih vezi in elektronske sestave molekul
1967 Manfred Eigen Ronald George Wreyford Norrish George Porter za raziskovanje izjemno hitrih kemijskih reakcij
1968 Lars Onsager za odkritje obratnih povezav, ki nosijo njegovo ime 1969 Derek Harold Richard Barton Odd Hassel za doprinose k razvoju zamisli prilagoditve 1970 Luis F. Leloir za odkritje sladkornih nukleotidov in njihove vloge v biosintezi ogljikovih hidratov 1971 Gerhard Herzberg za prispevek k elektronskemu sestavu in geometriji molekul, še posebej prostih radikalov 1972 Christian B. Anfinsen Stanford Moore William H. Stein za njegovo delo na ribonukleazi in za njihov prispevek k razumevanju povezave med kemično zgradbo in katalitično aktivnostjo molekule ribonukleaze 1973 Ernst Otto Fischer Geoffrey Wilkinson za delo na kemiji organometaličnih zmesi 1974 Paul J. Flory za temeljno delo, tako teoretično kot eksperimentalno na področju fizikalne kemije makromolekul 1975 John Warcup Cornforth Vladimir Prelog za njegovo delo na stereokemiji encimsko kataliziranih reakcij in za njegovo delo pri raziskovanju organskih molekul in reakcij
1976 William Nunn Lipscomb mlajši za preučevanje zgradbe boranov
1977 Ilya Prigogine za prispevek k neravnotežni termodinamiki
1978 Peter Dennis Mitchell za oblikovanje kemiosmotske teorije
1979 Herbert C. Brown Georg Wittig za razvoj uporabe zmesi z vsebnostjo bora in fosforja v reagentih pri organski sintezi
1980 Paul Berg Walter Gilbert Frederick Sanger za njegovo preučevanje biokemije nukleinskih kislin in za njune prispevke pri določitvi osnovnih zaporedij v nukleinskih kislinah 1981 Keniči Fukui Roald Hoffmann za teorije glede poteka kemijskih reakcij 1982 Aaron Klug za razvoj kristalografske elektronske mikroskopije 1983 Henry Taube za delo na mehanizmih reakcij elektronskega prenosa 1984 Robert Bruce Merrifield za razvoj metodologije za kemijsko sintezo na trdni matrici 1985 Herbert A. Hauptman Jerome Karle za dosežke v razvoju metod za neposredno določitev kristalne zgradbe 1986 Dudley R. Herschbach Yuan T. Lee John C. Polanyi za prispevke pri dinamiki osnovnih kemičnih procesov 1987 Donald J. Cram Jean-Marie Lehn Charles J. Pedersen za razvoj in uporabo molekul, ki imajo zgradbi-specifično medsebojno vplivanje visoke selektivnosti 1988 Johann Deisenhofer Robert Huber Hartmut Michel za določitev tridimenzionalne zgradbe fotosintetskega reakcijskega centra 1989 Sidney Altman Thomas R. Cech za raziskovanje katalitičnih lastnosti RNA.
1990 Elias James Corey za razvoj teorije in metodologije sinteze organskih spojin
1991 Richard R. Ernst za prispevke k razvoju visokoločljivostne jedrsko-magnetno-resonančne (NMR) spektroskopije
1992 Rudolph A. Marcus za prispevek k teoriji o prenašanju elektronov v kemijskih sistemih
1993 Kary B. Mullis Michael Smith za prispevke k razvoju metod na področju kemije DNK
1994 George A. Olah za njegove prispevke h kemiji karbokacije
1995 Paul J. Crutzen Mario J. Molina F. Sherwood Rowland za delo iz atmosferske kemije.
1996 Robert Curl sir Harold Walter Kroto Richard Smalley za odkritje fulerenov
1997 Paul D. Boyer John E. Walker Jens C. Skou za pojasnitev mehanizma encimov, ki je odgovoren za sintezo adenozin trifosfata in za odkritje encima, ki prenaša ione, Na+K+-ATPase
1998 Walter Kohn John Anthony Pople za razvoj funkcionalno gostotne teorije in' za razvoj računalniških metod v kvantni kemiji 1999 Ahmed H. Zewail za raziskave prehodnih stanj kemijskih reakcij s pomočjo femtosekundne spektroskopije 2000 Alan J Heeger Alan G MacDiarmid Hideki Širakava za odkritje in razvoj prevodnih polimerov 2001 William S. Knowles Ryoji Noyori K. Barry Sharpless za delo na kiralno kataliziranih reakcijah hidrogenacije in za delo na kiralno kataliziranih oksidacijskih reakcijah 2002 Kurt Wüthrich John B. Fenn Koiči Tanaka za razvoj postopka za identifikacijo in strukturno analizo bioloških makromolekul 2003 Peter Agre Roderick MacKinnon za odkritje ionskih kanalčkov v celičnih membranah 2004 Aaron Ciechanover Avram Hershko Irwin Rose za odkritje degradacije proteinov ob posredovanju ubikvitina 2005 Robert Grubbs Richard Schrock Yves Chauvin za razvoj metatezične metode v organski sintezi 2006 Roger Kornberg za njegovo delo na molekularnih osnovah genskega prepisovanja v evkariontskih celicah 2007 Gerhard Ertl za preučevanje kemičnih postopkov obdelovanja trdnih površin 2008 Osamu Shimomura Martin Chalfie Roger Tsien za odkritje in razvoj zeleno fluorescirajočega proteina (GFP) 2009 Venkatraman Ramakrišnan Thomas A. Steitz Ada E. Yonath za raziskave na področju zgradbe in funkcije ribosoma 2010 Richard F. Heck Eiiči Negiši Akira Suzuki za s paladijem katalizirane sklopitve v organski sintezi 2011 Dan Shechtman za odkritje kvazikristalov 2012 Robert Lefkowitz Brian Kobilka za raziskave na z G-proteinom sklopljenih receptorjih 2013 Martin Karplus Michael Levitt Arieh Warshel
za razvoj večrazsežnih modelov kompleksnih kemičnih sistemov 2014 Eric Betzig Stefan Hell William Moerner
za razvoj visokoločljivostne fluorescenčne mikroskopije 2015 Paul L. Modrich Aziz Sancar Tomas Lindahl
za študijo mehanizmov popravljanja DNK 2016 Ben Feringa Jean-Pierre Sauvage Fraser Stoddart
za dizajn in sintezo molekularnih strojev 2017 Jacques Dubochet Joachim Frank Richard Henderson
za razvoj krioelektronske mikroskopije za visokoločljivostno določevanje zgradbe biomolekul v raztopini 2018 Frances Arnold George P. Smith Gregory P. Winterza usmerjeno evolucijo encimov in za fagno prikazovanje peptidov ter protiteles 2019 John B. Goodenough M. Stanley Whittingham Akira Jošinoza razvoj litij-ionskih baterij 2020 Emmanuelle Charpentier Jennifer Doudnaza razvoj metode za urejanje genoma 2021 Benjamin List David W.C. MacMillanza razvoj nesimetrične organokatalize 2022 Carolyn R. Bertozzi Morten Meldal K. Barry Sharplessza razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije 2023 Moungi G. Bawendi Louis E. Brus Aleksej Jekimovza odkritje in sintezo kvantnih pik 2024 David Bakerza računsko oblikovanje beljakovinDemis Hassabis John M. Jumperza napovedovanje strukture beljakovin 2025 Susumu Kitagava Richard Robson Omar M. Yaghiza razvoj kovinsko-organskih ogrodij''