Makso Pirnik, slovenski skladatelj, glasbeni pedagog, zborovodja in kritik, * 28. avgust 1902, Preloge pri Konjicah, sedaj Preloge, † 12. avgust 1993, Šempeter pri Gorici, (pokopan v Tolminu).
Po opravljeni osnovni šoli na Prihovi, gimnaziji in učitelišču v Celju je bil učitelj v različnih krajih, med drugim na Prihovi in v Idriji na Gimnaziji Jurija Vege. Leta 1933 je diplomiral iz solopetja in kompozicije na državnem konzervatoriju v Ljubljani. Od leta 1937 do 1940 je poučeval na meščanski šoli na Rakeku, kjer je vzgojil znani mladinski zbor Miroslav Vilhar. Med drugo svetovno vojno je bil v Beli krajini in na Primorskem, kjer je vodil pevske zbore, prirejal koncerte ter organiziral glasbene tečaje. Po letu 1945 je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu. Od leta 1947 je poučeval na učitelišču v Tolminu. Kot zborovodja je deloval tudi v zamejstvu, pisal je tudi glasbene kritike.
Dela
Komorna dela
Godalni kvartet (1936), Etuda za violino in klavir (1939),
Vokalne skladbe Smrt v Brdih, Valovija v polju žita, Grem čez plan, Zazibalka, Otrok in domovina, Njega ni, Jesen, V čolnu, Naprej
Sklici
Viri Primorski slovenski biografski leksikon, 12. snopič. Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986
Glej tudi seznam slovenskih skladateljev seznam slovenskih zborovodij
Kategorija:Rojeni leta 1902 Kategorija:Umrli leta 1993 Kategorija:Slovenski skladatelji Kategorija:Slovenski zborovodje Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi Kategorija:Slovenski glasbeni kritiki