Model hipodermične igle (tudi: učinek dražljaj-odziv) je v medijskih študijah koncept, da občila neposredno učinkujejo na pasivna občinstva.
Model predpostavlja, da ljudi enotno vodijo njihovi biološki »nagoni« in da se odzivajo bolj kot ne predvidljivo na vsak dražljaj. Občila predstavlja kot hipodermične igle, ki vbrizgavajo sporočila v pasivne množice, te pa se hipoma odzivajo nanje. Javnost tako ne more ubežati vplivom občil. Soroden je model čarobnega naboja.
Modela pogosto pripisujejo Haroldu Lasswellu in njegovi knjigi Propaganda Technique in the World War (1927), pri čemer pa noben od njiju ni omenjen v knjigi. Avtor v resnici utemeljuje, da je bil vzpon različnih političnih struj po Evropi »skoraj neizbežna posledica izolacije posameznika v atomizirani družbi«. Novejše študije o zgodovini komunikologije nakazujejo, da sta morda v resnici izmišljena za blatenje kritikov propagande v Združenih državah Amerike, ko so prevladujoče politične struje prevzele tehnike propagande v boju proti fašizmu in komunizmu.
Sklici
Kategorija:Komunikologija