Gerard David (ok. 1460 - 13. avgust 1523) je bil staronizozemski slikar in iluminator rokopisov, znan po svoji briljantni uporabi barv. Ohranjenih je le majhen del podatkov o njegovem življenju, a nekatera dejstva so znana. Morda je bil Meester gheraet van brugghe, ki je leta 1515 postal mojster antwerpenskega ceha. V življenju je bil zelo uspešen in je verjetno vodil dve delavnici, v Antwerpnu in Bruggeu.Campbell, 116 Kot mnogi slikarji iz njegovega obdobja se je tudi njegov ugled v 17. stoletju zmanjšal, dokler ga v 19. stoletju niso znova odkrili.

Življenje

Rodil se je v Oudewateru, ki je zdaj v provinci Utrecht. Leto njegovega rojstva je med 1450–1460 na podlagi tega, da je videti star približno 50 let na avtoportretu iz leta 1509, ki so ga našli na njegovi Marija med devicami.Hand, 63 Domneva se, da je preživel čas od 1470 do 1480 v Italiji, kjer je nanj vplivala italijanska renesansa. Svoj zgodnji slog je oblikoval pri Albertu van Oudewateru v Haarlemu in se leta 1483 preselil v Brugge, kjer se je leta 1484 pridružil cehu svetega Luke Ainsworth (1998), 93. Po smrti Hansa Memlinga leta 1494 je David postal vodilni slikar Bruggea. Leta 1501 je postal dekan ceha Ainsworth (1998), 2 in se leta 1496 poročil s Cornelijo Cnoop, hčerko dekana zlatarskega ceha.Cuttler, Charles D. "Northern painting from Pucelle to Bruegel". Holt, Rinehart and Winston, 1968. 190 David je bil eden vodilnih prebivalcev mesta.Additional documents were presented by Hans J. van Miegroet, "New Documents Concerning Gerard David" The Art Bulletin 69.1 (March 1987:33–44).

Pri Davidu je vajeniško opravljal Ambrosius Benson, vendar sta se okoli leta 1519 sprla zaradi številnih slik in risb, ki jih je Benson zbiral od drugih umetnikov. Zaradi velikega zneska, ki mu ga je bil dolžan Benson Harbison, 73, mu David ni vrnil gradiva. Benson je zadevo nadaljeval na sodišču in zmagal, posledica je bila, da je moral David v zapor.Nash, 168, 193Scheller, Robert W. Exemplum: Model-Book Drawings and the Practice of Artistic Transmission in the Middle Ages (c. 900 – c. 1470). Amsterdam: Amsterdam University Press, 1995. p. 79.

Umrl je 13. avgusta 1523 in bil pokopan v cerkvi Matere božje v Bruggeu.

Slog

Davidova ohranjena dela v glavnem sestavljajo verski prizori. Zanje je značilna atmosferska, brezčasna in skorajda sanjska vedrina, dosežena z mehko, toplo in prefinjeno obarvanostjo ter mojstrskim ravnanjem s svetlobo in senco. Inovativen je pri preoblikovanju tradicionalnih tem in pristopu do krajine, ki je bila takrat šele žanr v severnoevropskem slikarstvu. Njegova sposobnost urejanja krajine je razvidna iz podrobnega listja njegovega Triptiha Krst in gozdne scene v newyorški sliki Kristusovo rojstvo.Ridderbo et al., 157

Čeprav so ga mnogi umetnostni zgodovinarji z začetka 20. stoletja, med njimi Erwin Panofsky in Max Jakob Friedländer, videli kot slikarja, ki je le malo povzemal slog drugih in slikal v arhaičnem in nedomiselnem slogu. Danes pa ga večina vidi kot glavnega kolorista in slikarja, ki je, po mnenju Metropolitanskega muzeja umetnosti, delal v »naprednem, celo podjetnem načinu, odmetaval svojo poznosrednjeveško dediščino in nadaljeval z določeno čistostjo vida v dobi prehoda«."Gerard David (born about 1455, died 1523)". Metropolitan Museum of Art. Retrieved 15 February 2013

V svojih zgodnjih delih je David sledil haarlemskim umetnikom, kot so Dirk Bouts, Albert van Oudewater in Geertgen tot Sint Jans, čeprav je kot kolorist že dokazal vrhunsko moč. Temu zgodnjemu obdobju pripadajo sv. Janez iz zbirke Richarda von Kaufmanna v Berlinu in Saltingov sv. Hieronim. V Bruggeu je prišel neposredno pod vpliv Memlinga, mojstra, ki ga je najbolj spremljal. Od njega je David dobil dostojanstvo obravnave, večji realizem v upodabljanju človeške oblike in urejen razpored figur.

Leta 1515 je obiskal Antwerpen in bil navdušen nad delom Quentina Matsysa, ki je v zasnovo svetih tem vnesel večjo vitalnost in intimnost. Skupaj sta si prizadevala za ohranitev tradicije bruggeške šole pred vplivi italijanske renesanse.

Dela

Dela, po katerih je David najbolj znan, so oltarne slike, poslikane pred njegovim obiskom v Antwerpnu: Poroka svete Katarine v Narodni galeriji v Londonu; triptih Marija na prestolu s svetniki iz zbirke Brignole-Sale v Genovi; Oznanjenje iz zbirke Sigmaringen; predvsem pa Marija z angeli in svetniki (navadno naslovljena Marija med devicami), ki jo je podaril sionskim karmeličankam iz Bruggea "Flemish and German masterpieces from the National Gallery". National Gallery, London, 1920. 169 in ki je danes v muzeju v Rouenu.Campbell, 20

V Bruggeu je ostalo le nekaj njegovih del: Kambizova sodba, Odpuščanje Sisamnesa in Jezusov krst v Groeningovem muzeju ter Jezusovo spremenjenje v cerkvi Matere božje.

Preostala dela so raztresena po vsem svetu in za to je morda zaslužna pozaba, v katero je padlo prav njegovo ime; to in dejstvo, da so nekateri verjeli, da ob vsej lepoti in duševnosti njegovega dela ni ponudil nič novega, kar bi lahko dodal zgodovini umetnosti.

Tudi v svojem najboljšem delu je podal samo novejše različice umetnosti svojih predhodnikov in sodobnikov. Njegov ugled med mojstri pa je bil obnovljen, ko so številne njegove slike sestavili na pregledni razstavi zgodnjih flamskih slikarjev leta 1902, v Gruuthusemuseumu v Bruggeu.

Tesno je sodeloval tudi z vodilnimi iluminatorji rokopisov tistega časa in zdi se, da se je sam vključil v risanje določenih pomembnih miniatur, med njimi Marija med devicami v Morganovi knjižnici, Devica in otrok na polmesecu v Rothschildovem horariju in Portret cesarja Maksimilijana na Dunaju. Preživelo je tudi več njegovih risb, elementi iz njih pa se pojavljajo v delih drugih slikarjev in iluminatorjev še nekaj desetletij po njegovi smrti.T. Kren & S. McKendrick (eds), Illuminating the Renaissance: The Triumph of Flemish Manuscript Painting in Europe, Getty Museum/Royal Academy of Arts, pp. 344–365, 2003, ISBN 1-903973-28-7

Manj znana, a tudi kakovostna dela so Davidova dela, ki jih najdemo v španskih javnih zbirkah. Muzej Prado v Madridu ima tablo Počitek na begu v Egipt, ki je podobna tisti v Kraljevem muzeju likovnih umetnosti v Antwerpnu. Prado ima tudi dve slikarjevi deli, eno izmed njih samo pripisano. Še en muzej španske prestolnice, Thyssen-Bornemisza, ima Križanje iz leta 1475.

Zapuščina V času Davidove smrti je slava Bruggea in njegovih slikarjev upadala: Antwerpen je postal vodilni tako v umetnosti kot v političnem in trgovskem pomenu. Od Davidovih učencev v Bruggeu so pomen dosegli le Adriaen Isenbrandt, Albert Cornelis in Ambrosius Benson. Med drugimi flamskimi slikarji sta bila Joachim Patinir in Jan Mabuse do neke mere pod njegovim vplivom.

Davidovo ime je bilo popolnoma pozabljeno, ko je William Henry James Weale leta 1866 v arhivu Bruggea odkril dokumente o njem; ti so razkrili glavna dejstva o slikarjevem življenju in privedli do rekonstrukcije Davidove umetniške osebnosti, začenši s priznanjem Davidovega edinega dokumentiranega dela, Marije med devicami v Rouenu.Weale, Gerard David, Painter and Illuminator 1895; the Virgo inter Virgines appears in a 1527 inventory of the Carmelite convent of Sion at Bruges.

Različna Davidova dela

thumb|300px|Triptih s krstom v Jordanu (1502-1508), Groeningov muzej, Brugge

Narodna galerija, London: Snemanje s križa, Olje na lesu, 63 × 62 cm. Mistična poroka svete Katarine, 1505–10, oljna tempera na lesu, 106 × 144 cm. Louvre, Pariz: Poroka v Kani, um 1500, Olje na lesu, 100 × 128 cm. Metropolitanski muzej umetnosti, New York: Marija in otrok s štirimi angeli, um 1505, Olje na lesu, 63,2 × 39,1 cm. Städel, Frankfurt: Sveti Hieronim v divjini, okoli leta 1509, mešana masa na hrastu, 31,5 × 21,8 cm. Marijino oznanjenje, um 1509, Eichenholz, 40,9 × 32,1 cm. Musées royaux d’art et d’histoire, Bruselj: Madona in otrok s skledo mlečne juhe, um 1520, Öl auf Eichenholz, 35 × 29 cm. Szépművészeti Múzeum, Budapest: Kristusovo rojstvo, um 1490, Holz, 76,5 × 56 cm. Kraljevi muzej likovnih umetnosti, Antwerpen: Svete žene in sv. Janez na Golgoti, 1480–85, Olje na lesu, 45 × 42,5 cm. Stara pinakoteka, München: Poklon Treh kraljev (Gerard David), um 1495/1505 Groeningov muzej, Brügge: Kambizova sodba (leva plošča), 1498, Olje na lesu, 202 × 172,8 cm; (desna plošča), 1498, 202 × 172,8 cm. Triptih s krstom v Jordanu (1502-1508) Muzej lepih umetnosti v Rouenu: Devica in otrok s svetnicami, um 1509, Olje na lesu, 120 × 213 cm

Galerija

Sklici

Viri

Ainsworth, Maryan Wynn. Gerard David: Purity of Vision in an Age of Transition. NY: Metropolitan Museum of Art, 1998. Ainsworth, Maryan Wynn; Christiansen, Keith. From Van Eyck to Bruegel: Early Netherlandish Paintings in the Metropolitan Museum of Art. NY: Metropolitan Museum of Art, 2009. Lorne Campbell. The Fifteenth-Century Netherlandish Paintings. London: National Gallery, 1998. Craig Harbison. "The Art of the Northern Renaissance". London: Laurence King Publishing, 1995. Nash, Susie. Northern Renaissance art. Oxford: Oxford University Press, 2008. Ridderbos, Bernhard; Van Buren, Anne; Van Veen, Henk. Early Netherlandish Paintings: Rediscovery, Reception and Research. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2005.

Zunanje povezave

Gerard David | The Metropolitan Museum of Art Gerard David at Artcyclopedia Fifteenth- to eighteenth-century European paintings: France, Central Europe, the Netherlands, Spain, and Great Britain, a collection catalog fully available online as a PDF, which contains material on Gerard David (cat. no. 20-22) Gerard David : purity of vision in an age of transition, a collection catalog fully available online as a PDF Gerard David Foundation (Dutch)

Kategorija:Rojeni v 1460. letih Kategorija:Umrli leta 1523 Kategorija:Staronizozemski slikarji Kategorija:Flamski slikarji *