Srbski svobodni korpus (srbsko српски фрајкори, srpski frajkori, nemško Serbische Freikorps) je bila prostovoljna milica, sestavljena iz etničnih Srbov, ki jo je ustanovila Habsburška monarhija za boj proti Osmanskemu cesarstvu med avstrijsko-turško vojno (1787-1791). Konflikt z osmanskimi silami se je končal brez zmagovalca. Upor v Smederevskem sandžaku in operacije milic so leta 1788 privedli do ustanovitve Habsburške Srbije, ki je bila leta 1792 ukinjena. Zapuščina Srbskega svobodnega korpusa je bilo spodbujanje k ustanavljanju novih paravojaških enot, na primer med prvo srbsko vstajo.
Zgodovina Srbski svobodni korpus 5.000 mož je bil ustanovljen leta 1787 v Banatski vojni krajini. Sestavljali so ga srbski begunci, ki so med prejšnjimi spopadi pobegnili iz Osmanskega cesarstva.Paul W. Schroeder (1996). The Transformation of European Politics, 1763-1848. Oxford University Press. str. 58–59. ISBN 978-0-19-820654-5. Korpus se je boril za osvoboditev Srbije in njeno združitev s Habsburško monarhijo. Vrhovni poveljnik korpusa je bil avstrijski major Mihajlo Mihaljević.Ćorović 2001. Ob habsburško-osmanski meji je bilo več svobodnih korpusov,Glasnik Srpskoga učenog društva. 20. 1866. str. 69–. od katerih je bil Mihaljevićev najopaznejši. Deloval je od Šumadije do Podrinja. Vzhodno od Morave je operiral Braničevski svobodni korpus, na Hrvaškem Svobodni Jurijev korpus in v Bosni seresanci. Drugi srbski milici sta bili milica Kozara in Prosar, ustanovljeni v Bosni leta 1788. Šteli sta po 1.000 vojakov.Ljubo Mihić (1987). Kozara: priroda, čovjek, istorija. Dnevnik. prosarska i kozarska milicija.
Med prostovoljci so bili najvidnejši Aleksa Nenadović, Đorđe Petrović, Stanko Arambašić in Radič Petrović. Najbolj izstopal je Koča Anđelković. Pravoslavna duhovščina v Srbiji je upor podprla. Slobodan Mileusnić (1994). Medieval monasteries of Serbia. Prometej. str. 100.,
Kočeva milica je hitro osvojila Palanko in Batočino, napadla Kragujevac in prodrla do Konstantinopelske ceste in presekala stik med osmansko vojsko v Niškem in Vidinskem sandžaku.Nebojša Damnjanović; Vladimir Merenik (2004). The first Serbian uprising and the restoration of the Serbian state. Historical Museum of Serbia, Gallery of the Serbian Academy of Science and Arts. str. 46.
Avstrijci so Srbski svobodni korpus uporabili v dveh spodletelih obleganjih Beograda leta 1787 in na začetku leta 1788.
Organizacija Po dokumentu z datumom 6. november 1789 je imel Svobodni korpus eskadron huzarjev, 18 čet strelcev in 4 čete mušketirjev, skupaj 5.049 vojakov.
Uniforme Uniforme so bile podobne oblačilom srbskega obmejnega prebivalstva.Mitološki zbornik. 7–8. Centar za mitološki studije Srbije. 2002. str. 120.
Zapuščina Leta 1793 so Avstrijci ob meji ustanovili nove srbske in bosanske korpuse prostovoljcev.
Na predvečer prve srbske vstaje so Srbi v Užiški in Sokolski nahiji ustanovili oddelke prostovoljcev – frajkorje. Njihova naloga je bila sabotiranje osmanskih vojaških načrtov in preprečevanje koncentriranja osmanske vojske v tem delu Srbije. Слободан Зечевић. Гласник Етнографског музеја у Београду књ. 41: Bulletin of the Ethnographic Museum in Beograd. Etnografski muzej u Beogradu. str. 125–. GGKEY: WCW551LA5H8.
Pomembni častniki Koča Anđelković, kapitan, † 1789 Aleksa Nenadović, poveljnik, † 1804 Vuča Žikić, kapitan, † 1808 Petar Novaković Čardaklija, kapitan, † 1808 Radič Petrović, kapitan, † 1816 Đorđe Petrović, narednik, † 1817
Sklici
Vira
Kategorija:Vojaška zgodovina Avstrije Kategorija:Vojaška zgodovina Srbije