Mahovnjaki ([mahɔvnjaki]) so skupina dvobočno somernih nevretenčarjev iz debla Bryozoa (grško βρύον (brúon-mah) + ζῷον (zôion-žival)). Običajno so približno 0,5 mm dolgi. So filtratorji, ki sesajo delce hrane iz vode s pomočjo izvlečne lofofore, "krone" lovk, obloženih z migetalkami. Večina morskih vrst živi v tropskih vodah, nekaj jih je v oceanskih jarkih, nekaj pa v polarnih vodah. En razred živi samo v različnih sladkovodnih okoljih, nekaj pripadnikov pretežno morskega razreda pa ima raje polslano vodo. Predstavniki enega rodu so samotarski, preostali pa so kolonialni.
Anatomija Živali so večinoma kolonialne, posamezni osebki so sesilni in organizirani v večje kolonijske komplekse, ki so pogosto podobni pahljačastim, peresastim ali skorjastim strukturam. Ne presežejo velikosti milimetra, obdaja pa jih zunanji skelet. Okrog ust imajo venec lovk (lofofor), ki jim pomaga precejati vodo. Nimajo razvitih dihal ali kompleksnih čutil.
Življenjski cikel Večina mahovnjakov je na začetku življenja ličinka. Ličinke prosto plavajo po vodi, kot odrasla žival pa se pritrdi na dno. Večina vrst je obojespolnih.
Razširjenost Mahovnjaki so pionirski organizmi, prvi prerastejo razbitine ter smeti, zato so pomembni pri naseljevanju novih morskih organizmov. Drugače živijo večinoma v morskih vodah, nekaj vrst pa tudi v celinskih. Pojavljajo se od tropskih do polarnih voda, največ vrst je bilo odkritih v Evropi in Karibskem zalivu.
Taksonomija
Zunanja Mahovnjaki so nevretenčarji iz naddebla Lophotrochozoa.
Notranja Mahovnjaki so razdeljeni v 3 razrede. +RazredRedŠtevilo subkategorij (rodov, vrst, podvrst)SlikaListasti mahovnjakiCheilostomatida~ 10.000brezokvirjaCtenostomata614brezokvirjaCryptostomata ✝NepoznanoSkorjasti mahovnjakiPlumatellida192brezokvirjaGrmičasti mahovnjakiCryptostomata ✝ Cryptostomida ✝ 751Cyclostomatida~ 2000brezokvirjaCystoporata ✝ Cystoporida ✝ 611brezokvirjaEsthonioporataFenestrida ✝ ~ 1000Melicerititida ✝ Trepostomatida ✝~ 1000brezokvirja
Viri
Kategorija:Živali Kategorija:Taksoni, opisani leta 1831