Izabela I. Jeruzalemska

Izabela I. Jeruzalemska je bila od leta 1190 do svoje smrti leta 1205 kraljica Jeruzalemskega kraljestva, * 1172, Nablus, Jeruzalemsko kraljestvo, † 5. april 1205, Akra (hebrejsko Akko), Jeruzalemsko kraljestvo

Bila je hčerka kralja Amalrika I. Jeruzalemskega in njegove druge žene Marije Komnene. Njen polbrat Baldvin IV. Jeruzalemski jo je zaročil s Humphreyem IV. Toronskim. Materin drugi mož Balian Ibelinski in njegov očim Raynald Châtillonski sta bila vplivna člana dveh baronskih strank. Izabelina in Humphreyeva poroka je bila v gradu Al-Karak jeseni 1183. Saladin, ajubidski sultan Egipta in Sirije, je med poroko začel oblegati trdnjavo, vendar ga je Baldvin IV. prisilil, da se je umaknil.

Baldvin IV., ki je trpel zaradi gobavosti, je za svojega sovladarja in naslednika imenoval svojega nečaka Baldvina V., sina sestre Sibile, s čimer je nameraval preprečiti, da bi na prestol prišel Sibilin drugi mož Guy Lusignanski. Visoki jezuzalemski svet je odločil, naj svet zahodnoevropskih vladarjev odloča, ali naj vlada Sibila ali Izabela, če bi Balduin V. umrl pred polnoletnostjo. Prestol sta kmalu po smrti Balduina V. leta 1185 zasedla Sibila in Guy Lusignanski. Guyevi nasprotniki so želeli na prestol postaviti Izabelo in njenega moža, vendar se je Humphrey uklonil novemu vladarskemu paru.

Življenje Otroštvo Izabela je bila hčerka jeruzalemskega kralja Amalrika I. in njegove druge žene Marije Komnene.Hamilton 2000, str. 31.Barber 2012, str. 246.

Amalrik je 11. julija 1174 nepričakovano umrl.Hamilton 2000, str. 31-32. Dva tedna kasnejeHamilton 2000, str. 41-42. je bil za njegovega naslednika kronan Balduin IV., njegov sin iz prvega zakona, ki je že dolgo trpel zaradi gobavosti.Barber 2012, str. 264. Da bi zagotovili nasledstvo bolnega kralja, so njegovo sestro Sibilo novembra 1176 poročili z Viljemom Montferraškim, ki je sedem mesecev kasneje umrl.Hamilton 2000, str. 101, 110.Baldwin 1969, str. 593.Barber 2012, str. 267. Avgusta 1277 se je v Akri izkrcal Balduinov bratranec Filip I. FlandrijskiBarber 2012, str. 268. in predlagal, da se Sibila poroči z Viljemom Bethunskim.Hamilton 2000, str. 119, 126. Visoki jeruzalemski zbor je predlog zavrnil.Hamilton 2000, str. 126.

Marija Komnena se je jeseni 1177 poročila z Balianom Ibelinskim.Hamilton 2000, str. 139. S Sibilo se je želel poročiti njegov brat Balduin Ibelinski, vendar je visoki jeruzalemski svet namesto njega izbral Guya Lusignanskega. Po poroki za Veliko noč leta 1180 so se začeli spori med Guyevimi pristaši in nasprotniki.Hamilton 2000, str. 157.Baldwin 1969, str. 596, 598. Da bi zavaroval Guyev položaj, je kralj oktobra 1180 Izabelo zaročil z Humphreyem IV. Toronskim, pastorkom Raynalda Châtillonskega.Hamilton 2000, str. 161. Izabelo so poslali k Humphreyevi materi Štefaniji, ki ji je prepovedala obiske matere in očima v Nablusu.

Odnosi med Baldvinom IV. in Gujem Lusignanskim so se poslabšali.Hamilton 2000, str. 192. Baldvin IV. je preklical Guyevo regentstvo in mu odrekel pravico do nasledstva. Za svojega sovladarja in naslednika je 20. novembra 1183 izbral Balduina V., Sibilinega sina iz prvega zakona.Baldwin 1969, str. 600.Lambert 1997, str. 160. Guyeva glavna pristaša Joscelin Courtenayski in Raynald Châtillonski na kronanju Baldvina V. nista bila prisotna, ker sta bila na poroki Izabele in Humphreya Toronskega.Hamilton 2000, str. 194.

Prva poroka thumb|right|250px|Poroka Izabele in Humphreya IV. of Toronskega

Poroka je bila v gradu Al-Karak med obleganjem ajubidskega sultana Saladina.Hamilton 2000, str. 182-183, 192. Oblegovalci so se 3. ali 4. decembra brez boja umaknili.Barber 2012, str. 284-285.

16. marca 1185 je Baldvin IV. umrl.Hamilton 2000, str. 207. Septembra 1186 je umrl tudi Balduin V.Hamilton 2000, str. 216.Baldwin 1969, str. 604. Visoki jeruzalemski svet je na zboru v Jeruzalemu odločil, da je zakonita naslednica jeruzalemskega prestola Baldvinova mati Sibila.Hamilton 2000, str. 218. Sibilini nasprotniki, med katerimi sta bila tudi Rajmond III. Tripolski in Balian Ibelinski, so se zbrali v NablusuHamilton 2000, str. 220. in ugotovili, da je Sibilino nasledstvo sporno, ker je bila poroka njenih staršev razveljavljena.Lambert 1997, str. 162. Poudarili so tudi, da je bila Izabela rojena po kronanju njenega očeta. Sibilo so sredi septembra 1186 kljub protestom kronali za jeruzalemsko kraljico.Baldwin 1969, str. 605. Njeni nasprotniki so na zboru v Nablusu odločili, da sta zakonita vladarja Jeruzalemskega kraljestva Izabela in Humphrey Toronski.

4. julija 1187 je Saladin v bitki pri Hattinu katastrofalno porazil križarsko vojsko.Barber 2012, str. 303-304, 365. Izabelin mož je bil na bojišču ujet.Barber 2012, str. 304. Saladin je kmalu po bitki osvojil večino jeruzalemskih mest: Tiberias kmalu po bitki, Akro 9. julija, Bejrut pred 6. avgustom in Jeruzalem 2. oktobra.Barber 2012, str. 307-308, 365. Tir se je pod poveljstvom Konrada Montferraškega več mesecev uspešno upiral.Barber 2012, str. 365.

Za vladarja Tira se je razglasil Konrad Montferraški in poleti 1189 prepovedal Guyu Lusignanskemu vstop v mesto.Painter 1969, str. 51.Barber 2012, str. 330. Njegovi razglasitvi je razen Guya nasprotovalo tudi več drugih križarskih poveljnikov,Barber 2012, str. 330, 337. ker je krono nasledil s poroko.Williams 1970, str. 384. Guy svoje razglasitve ni preklicalPainter 1969, atr. 65-66. in izkoristil odločitev Konrada Montferraškega, da se bo poročil z Izabelo.Barber 2012, str. 338.Runciman 1989b, str. 30. Podprl je Konradov načrt, čeprav se je Izabela poroki upirala.Painter 1969, str. 66. Izabela je pod pritiskom svoje matere nazadnje popustila,Runciman 1989b, str. 30-31. ker je Marija Komnena prisegla, da je Baldvin IV. osemletno Izabelo prisilil v poroko s Humphreyem Toronskim. Nadškog Pise in papežev legat Ubaldo Lanfranchi in škof Beauvaisa Filip Dreuški sta Izabelino in Humphreyevo poroko razveljavila.Runciman 1989b, str. 31. Canterburski nadškof Baldvin Fordski je Izabeli prepovedal poroko s Konradom s trditvijo, da bi bil zakon krvoskrunstvo. Nadškof Balduin je 19. novembra 1190 umrl.

Druga poroka Konrad in Izabela sta se poročila 24. novembra 1190. Izbela je Humpfreyu vrnila Toron, ki ga je Baldvin IV. priključil k Jeruzalemskemu kraljestvu.Runciman 1989b, str. 32.Hamilton 2000, str. 161-162. Guy Lusignanski je zahtevo po odstopu zavrnil, ker ga je večina baronov imela za zakonitega vladarja. Konrad in Izabela sta se vrnila v Tir.

20. aprila 1191 se je v Akri izkrcal francoski kralj Filip II. Ko je izvedel za Konradovo zahtevo po Jeruzalemu, so Konradovi pristaši in nasprotniki prosili za pomoč angleškega kralja Riharda I.Painter 1969, str. 63, 66-68. Guy je na njegovo zahtevo maja 1191 privzel naziv izvoljeni kralj Jeruzalema.Painter 1969, str. 70.

Križarji so 11. julija 1181 osvojili Akro.Painter 1969, str. 69. 28. julija sta se Rihard I. in Filip II. dogovorila, da lahko Guy do smrti obdrži kraljevski naslov, v Tiru, Bejrutu in Sidonu pa bo vladal Konrad. Po Guyevi smrti bosta jeruzalemska vladarja postala Konrad in Izabela ali njuni potomci.Runciman 1989b, str. 51. Tri dni kasneje se je Filip odpravil domov in Rihard I. je postal vrhovni poveljnik križarjev.Barber 2012, str. 346. Domorodni baroni so ostali Guyevi nasprotniki.Barber 2012, str. 350, 352. Ko se je Rihard I. aprila 1192 odločil, da se bo vrnil v Anglijo, so baroni zahtevali, da revidira svoje odločitve glede Jeruzalemskega kraljestva.Williams 1970, str. 385.

Vladanje Izvolitev Rihard I. je 16. aprila 1192Painter 1969, str. 80. sklical zbor, na katerem so prisotni plemiči in cerkveni prelati za kralja enoglasno izvolili Konrada Montferraškega. Rihard je sprejel njihovo odločitev in Guyu kot odškodnino za izgubo kraljestva podelil Ciper. Svojega nečaka Henrika II. Šampanjskega je poslal h Konradu, da bi mu sporočil rezultat volitev.Runciman 1989b, str. 64. Henrik je štiri dni kasneje prišel v Tir in se dogovoril, da bo Izabelino in KOnradovo kronanje v Akri.

Konrada sta 28. aprila 1192 v ozki ulici v Tiru zabodla neznana napadalca. Večina virov trdi, da je napadalca poslal vodja asasinov Raid ad-Din Sinan.Williams 1970, str. 382. Umirajoči Konrad je ukazal Izabeli, da lahko vrata Tira odpre samo angleškemu kralju ali novemu kralju Jeruzalemskega kraljestva. Ko je Hugo III. Burgundski, zastopnik francoskega kralja v Sveti deželi, zahteval, da mu odpre mestna vrata, je njegovo zahtevo zavrnila.Painter 1969, str. 81.Runciman 1989b, str. 65.

Tretja poroka Svet baronov in meščanov Tira je za novega kralja imenoval Herika Šampanjskega, nečaka angleškega in francoskega kralja.Runciman 1989b, str. 67. Izabela je bila noseča.Lambert 1997, str. 163. Ko so baroni in meščani Henriku obljubili, da bo naslednik jeruzalemske krone njegov otrok, se je že dva dni po Konradovi smrti zaročil z Izabelo. Poroka je bila v Akri 10. maja 1192.

Izabelina in Konradova hčerka Marija Montferraška je bila rojena leta 1192. Izabela je za njo s Henrikom imela še tri hčerke: Charles Cawley. Medieval Lands, Jerusalem. Margareto (rojena 1193/1194), Alico (rojena 1196) in Filipo (rojena 1197). Henrik je umrl leta 1197 zaradi padca skozi okno.

Četrta poroka Izabela se je po Konradovi smrti poročila z Amalrikom Ciprskim, bratom Guya Lusignanskega. Kronanje za jeruzalemskega kralja in kraljico je bilo januarja 1198 v Akri.Cawley. Zakonca sta imela dve hčerki in sina. Amalrik je umrl leta 1205 zaradi zastrupitve s hrano. Štiri dni za njim je umrla tudi Izabela in kmalu za njo še sin Amalrik.

Zakonitost Izabeline ločitve so v sporu za nasledstvo Šampanje med hčerkama Alico in Filipo ter Henrikovim nečakom Teobaldom IV. poskušali izpodbiti. Zdi se, da so ločitev priznali za zakonito, ker so se Marija in njeni potomci obdržali na jeruzalemskem prestolu, Teobald pa je svoji sestrični Alico in Filipo izplačal.

Družina Predniki

Otroci V zakonu z Humphreyem IV. Toronskim ni imela otrok. Hamilton, Bernard (2016). "Queen Alice of Cyprus". V Boas, Adrian J. (ur.). The Crusader World. The University of Wisconsin Press. str. 225. ISBN 978-0-415-82494-1. V zakonu s Konradom Montferraškim je imela hčerko

Marijo (1192-1212), naslednico jeruzalemskega prestola

V zakonu s Henrikom II. Šampanjskim je imela tri hčerke:

MargaretoLignages d'Outremer, Le Vaticanus Latinus 7806, El parentado del conte de Campagna 7, str. 164. (1193/1194 – pred 1205), zaročeno s Hugom Ciprskim; oba sta že v otroštvu umrla Alico (1195/1196 – 1246), poročeno s Hugom I. Ciprskim, drugič z Bohemondom V. Antioškim in tretjič Raoulom Soissonskim; bila je zahtevnica za nasledstvo Šampanje Filipo (okoi 1197 – 20. december 1250), poročeno z Erardom Brienne-Ramerupškim; bila je zahtevnica za nasledstvo Šampanje

V zakonu z Amalrikom Ciprskim je imela tri otroke: Sibilo (oktober/november 1198 – okoli 1230 ali 1252), poročeno s kraljem Leonom I. ArmenskimRunciman 1989b, str. 95, Appendix III: Genealogical trees, Number 1. and 4. Melisendo (okolo 1200 – po 1249), poročeno z Bohemondom IV. AntioškimRunciman 1989b, str. 95, Appendix III: Genealogical trees, Number 1-2. Amalrika (1201 – 2. februar 1205)Runciman 1989b, str. 103.

Sklici

Viri

Edbury, Peter W. (ed.) The Conquest of Jerusalem and the Third Crusade, 1998, Gilchrist, M. M. "Character-assassination: Conrad de Montferrat in English-language fiction & popular histories", Bollettino del Marchesato. Circolo Culturale I Marchesi del Monferrato, Alessandria, no. 6, Nov. 2005, pp.5–13. (external link) Theodor Ilgen. Konrad, Markgraf von Montferrat, 1880 Nicholson, Helen J. (ed.) The Chronicle of the Third Crusade: The Itinerarium Peregrinorum et Gesta Regis Ricardi, 1997, Usseglio, Leopoldo. I Marchesi di Monferrato in Italia ed in Oriente durante i secoli XII e XIII, 1926.

Kategorija:Vladarji Jeruzalemskega kraljestva Kategorija:Vladarji v 12. stoletju Kategorija:Vladarji v 13. stoletju