Triptih iz Hahulija (gruzijsko ხახულის ხატი, hahulis hati) je delno ohranjena velika repoussé ikona v obliki triptiha, ki je nastala v srednjeveški Gruziji. Vključuje več kot 100 primerkov gruzijskih in bizantinskih cloisonné emajlov, datiranih od 8. do 12. stoletja. Ikona je zdaj na ogled v Umetnostnem muzeju Gruzije v Tbilisiju.Speel, Erika (ed., 1998), Dictionary of enamelling, p. 67. Ashgate, ,
Zgodovina
Triptih iz Hahulija je dobil ime po srednjeveškem gruzijskem samostanu Hahuli (zdaj Haho, Turčija), kjer je bil prvotno hranjen. V začetku 12. stoletja je gruzijski kralj David IV. ikoni podaril več dragocenih kamnov, medtem ko je njegov naslednik Demetrius I. imel ikono, ki je bila čudežna, prenesena v samostan Gelati pri Kutaisiju v zahodni Gruziji, kjer je bila še prenovljena in postavljena v zlati okvir s pozlačenimi srebrnimi krili pod kraljico Tamar. V skladu s srednjeveškimi gruzijskimi kronikami je Tamar še posebej počastila ikono in ji podarila kalifov prapor, ki ga je leta 1195 zasegla v bitki pri Šamkorju.Lordkipanidze, Mariam (1987), Georgia in the XI-XII Centuries , p. 184. Tbilisi: Ganatleba.
Iz Gelatija je bila ikona ukradena leta 1859, domnevno na pobudo ruskega guvernerja v Kutaisiju, grofa Levašova. Velik del zlata in draguljev je bil iztrgan in prodan v Rusiji. Kasneje je Levašov naročil kovinsko reprodukcijo moskovskemu zlatarju, ki je bil leta 1865 predstavljen samostanu Gelati. Prvotna ikona in številni medaljoni so nato pristali v zasebni zbirki ruskega slikarja Mihaila Botkina in nato muzeju Ermitaž. Leta 1923 se je ikona vrnila v Gruzijo v močno razdrobljenem stanju.Eastmond, Antony (2001), Vzhodni pristopi k Bizancu: prispevki s triintridesetega spomladanskega simpozija bizantinskih študij, Univerza v Warwicku, Coventry, marec 1999, pp. 216-217. Ashgate/Variorum, ,
Opis
Triptih iz Hahulija je eno največjih umetniških del iz emajla na svetuTurner, Jane (ed., 1996), Grove Dictionary of Art, vol. 12, p. 329. Macmillan Publishers, , Mgaloblishvili, Tamila (ed., 1998), Ancient Christianity in the Caucasus, p. 13. Routledge, , 9780700706334 z višino 1,47 m in širino (z odprtimi ploščami) 2,02 m.
Osrednji del triptiha, ikona velika 116 × 95 cm device Odigitrije (iz grščine 'Ona, ki kaže pot'), je bila prvotno iz plemenite kovine. Ozadje v tehniki repoussé je zdaj izgubljeno, ohranjen je le emajlirani obraz in roke Device.
Triptih je opremljen s 115 cloisonné emajli, ki izhajajo iz gruzijskih delavnic in Konstantinopla od 8. do 12. stoletja. Emajli so v obliki okroglih medaljonov, pravokotnih in križnih plošč, predvsem z upodobitvami svetnikov, nekateri so okrašeni z vzorci. Pokrov relikviarija je okrašen s cloisonné ploščo iz 10. stoletja s prizorom Križanja.
Posebej velja omeniti emajl kraljevega para, ki ju grški napis označuje kot bizantinskega cesarja Mihaela VII. in njegovo ženo Marijo. Ta medaljon, ki ga je v Gruzijo prinesla Marija leta 1072, je bil edina vidna figuralna podoba, ko je bil triptih zaprt. Antony Eastmond (1998), Royal Imagery in Medieval Georgia, p. 91. Penn State Press, .
Sklici
Literatura Amiranashvili, Sh. (1972), The Khakhuli Triptych. Tbilisi: Khelovneba. Online version from the National Parliamentary Library of Georgia
Zunanje povezave
Khakhuli triptych . University of Puget Sound, Digital Collections
Kategorija:Dekorativna umetnost Kategorija:Umetniške tehnike Kategorija:Gruzijska umetnost Kategorija:Bizantinska umetnost