1163 (MCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek. Dogodki Evropa 14. januar - Verjetno zastrupljen umre ogrski (proti)kralj Ladislav II.. Njegovi privrženci razglasijo za naslednika (protikralja) njegovega brata Štefana IV.. Ponovi se zgodba s trmo nadškofa Esztergoma Lukasa in Štefan IV. se še bolj nasloni na pomoč Bizantincev kot njegov predhodnik. 19. junij - Bitka pri Székesfehérvárju: odstavljeni kralj Štefan III. premaga (proti)kralja in strica Štefana IV., ki se umakne v Konstantinopel, kjer nadaljuje zdrahe za obnovitev svojega položaja. Rimsko-nemški cesar Friderik I. se po ureditvi razmer v Nemčiji vrne v Italijo (tretja italijanska odprava). Načrti, da bi zavzel normansko Kraljevino Sicilijo mu spodletijo, saj mu ne uspe zbrati dovolj financ in zaveznikov za tako velik projekt. Kljub neuspehu ostane v Italiji do naslednjega leta 1164 ↔ Wales: voditelj protiangleškega upora Owain ap Gruffydd postane kralj valižanske žepne kraljevine Gwynedd. Je tudi prvi, ki začne uporabljati naziv 'Valižanski princ' (ang. Prince of Wales; val. Tywysog Cymru). Angleški kralj Henrik II. začne s ponovnimi pripravami na invazijo. Norveška: da bi preprečila nenehne vojne za nasledstvo Norveška cerkev zaveže novega kralja Magnusa V. z zakonom o nasledstvu, ki določi natančna pravila o dedovanju. Koncil v Toursu: obsodba albižanov za krivoverce. Na koncilu sklenejo, da se lahko njihovo imetje zapleni. 1208 ↔ thumb|desno|220px|Katedrala Notre Dame de Pariz, pročelje. Začne se gradnja pariške katedrale Notre Dame na temeljih stare, merovinške katedrale. Smrt almohadskega kalifa Abd Al-Mu'mina prekine priprave na obsežno invazijo proti Španiji. Umrlega kalifa nasledi sin Abu Jakub Jusuf. Križarska vojna proti Vendom: vsesplošen upor Obotritov pod vodstvom Pribislava začasno ustavi napredovanje Dancev in Saksoncev. 1164 ↔
Bližnji vzhod 10. februar - Umre jeruzalemski kralj Baldvin III.. Nasledi ga mlajši brat Amalrik I., ki prisluhne političnim jastrebom o nujnosti napada na fatimidski Egipt. Sirski vladar Nur ad-Din v znak spoštovanja do umrlega kralja začasno prekine z vojaškimi dejavnostmi proti križarskim državam, hkrati pa tudi on preusmeri pozornost na Egipt.↓ → Puč v Egiptu: za regentstvo se bori še drug vezir po imenu Dirgham, ki mu uspe pregnati Nur ad-Dinovega nameščenca Šhavarja. → Situacijo najprej izkoristi jeruzalemski kralj Amalrik I., ki na hitro organizira invazijo na Egipt pod pretvezo, da bi izterjal zapadli tribut, vendar ga Dirgham prežene z odprtjem zapornic in tako poplavi delto Nila. 1164 ↔ Bitka pri al-Buqaiji: hud poraz Nur ad-Dina, ki je preizkusil moč križarjev. Zmaga je šla predvsem na račun prispelih francoskih romarjev, hkrati pa je nevarno dvignila samozavest križarjev.
Rojstva Hodžo Jošitoki, japonski regent šogunata († 1224) Knut VI., danski kralj († 1202) Kulin, bosanski ban († 1204) Otokar IV., štajerski vojvoda († 1192) As-Salih Ismail al-Malik, sirski vladar, sin Nur ad-Dina († 1181)
Smrti 14. januar - Ladislav II., ogrski protikralj (* 1131) 10. februar - Baldvin III., jeruzalemski kralj (* 1130) Abd Al-Mu'min, almohadski kalif (* 1094) Dahui Zonggao, kitajski zen budistični mojster (* 1089) Konstanca Antiohijska, kneginja in regentinja Antiohije (* 1127)
Glej tudi
*