Avgustov slavolok (italijansko Arco di Augusto) je slavolok, ki je stal v Rimskem forumu. Raztezal se je čez Via Sacra, med templjem Kastorja in Poluksa ter Cezarjevim templjem, blizu templja Veste in zapiral vzhodni konec foruma. Lahko se šteje kot prvi stalni triločni slavolok, ki je bil zgrajen v Rimu. Holland, The Triple Arch of Augustus, p. 53.

Arheološki dokazi kažejo na obstoj slavoloka s tremi odprtinami, ki je meril 17,75 x 5,25 metra, čeprav so ostali le temelji strukture iz travertinaIdem, p. 52..

Starodavni viri omenjajo oboke, ki so jih postavili v čast Avgusta na Forumu v dveh različnih priložnostih: zmaga nad Antonijem in Kleopatro leta 31 pr. n. št. in vrnitev praporov, ki so jih izgubili s Parti v letu 20 pr. n. št.

Akcijev slavolok

Kasij Dion poroča, da je Senat po bitki pri Akciju, Avgustu dodelil triumf in slavolok na neznanem mestu v Forumu Cassius Dio, Roman History 51, 19.

O strukturi ni nobenega opisa, čeprav je možno, da je ta slavolok predstavljen na kovancu, kovanem okoli leta. 30-29 pr. n. št Holland, The Triple Arch of Augustus, pp. 53-54.. Vendar pa se žila, prikazana na kovancu, lahko nanaša tudi na drug primer, ko je Aggust premagal Seksta Pompeja leta 36 pr. n. št. Richter, Die Augustusbauten auf dem Forum Romanum, p. 154.

Marmorna plošča dolga 2,65 m in visoka 0,59 m z napisom v čast Avgusta kot rešitelja in upravnika Republike, odkrita leta 1546 in pozneje izgubljena, je bila pripisana Akcijevemu slavoloku. Reale Accademia dei Lincei, Memorie della Classe di scienze morali, storiche e filologiche, p. 343.

Partski slavolok Kasij Dion omenja ovacije in še en slavolok, ki ga je Avgust dobil po tem, ko je vrnil orle, ki so jih izgubili v bitkah med Carrhejem in Antonijevo kampanjo v Atropatenu Cassius Dio, Roman History 54, 8, ne da bi določil lokacijo. Veronski učenjak, ki je komentiral Vergilove Eneide, postavi strukturo poleg Cezarjevega templja. Briar Rose, The Parthian in Augustan Rome, p. 29.

Avgust ga ne omenja v svoji avtobiografiji. Še več, Suetonij in Casiodor poročata, da je zavrnil praznovanje triumfa leta 19 pr. n. št. Suetonius, Augustus 22, 2Cassiodorus, Chronica 19 B.C., zaradi česar so nekateri znanstveniki verjeli, da se je lahko Partski slavolok načrtoval, vendar ga ni nikoli realiziral. Simpson, On the Unreality of the Parthian Arch, pp. 841-42.Prayon, Praestant Interna, p. 325.

Kovanci, izkopani v Pergamonu, Tarracu in Rimu v letih 19-16 pr. n. št., prikazujejo triločni slavolok s kvadrigo na vrhu in figure, ki držijo loke in prapore na spodnjih obokih. V skladu s tem predlagane rekonstrukcije prikazujejo strukturo, ki jo sestavljajo višja osrednja obokana odprtina s korintskimi pol stebri in triumfalna kočija na vrhu. Spodnji oboki so imeli kvadratne pedimente z dorskimi stebri ali pol-stebri, ki so jih obkrožali kipi Partov, ki so držali loke in vrnjene orle. Briar Rose, The Parthians in Augustan Rome, pp. 30-32.Holland, The Triple Arch of Augustus, p. 56.

Fasti Consulares in Fasti Triumphales, odkriti v Forumu leta 1546, so bili morda prvotno del tega spomenika, stojijo v bočni aediculaeOxford Classical Dictionary, 2nd Ed., pp. 429, 430 ("Fasti")., ali pa so morda pripadali bližnji Regii. Sandys, Latin Epigraphy, pp. 167–172

Sklici

Literatura Brian Rose, C. (2005). The Parthians in Augustan Rome. American Journal of Archaeology, 109, No. 1, pp. 21-75. von Freytag gen. Löringhoff, B., and Prayon, F. (1982). Praestant Interna. Festschrift Ulrich Hausmann. Hammond, N.G.L. and Scullard, H.H. (eds.) (1970). Oxford Classical Dictionary, Clarendon Press. Holland, L. B. (1946). The Triple Arch of Augustus. American Journal of Archaeology, 50, No. 1, pp. 52-59. Horaceck, S. (2015). “Arco Partico,” digitales forum romanum, http://www.digitales-forum-romanum.de/gebaeude/partherbogen/?lang=en. Nedergaard, E. (1994). La collocazione originaria dei Fasti Capitolini e gli archi di Augusto nel Foro Romano. Bullettino della Commissione archeologica comunale di Roma, 96, pp. 33-77. Reale Accademia dei Lincei. Classe di scienze morali, storiche e filologiche (1883). Memorie della Classe di scienze morali, storiche e filologiche. Richter, O. (1889). Die Augustusbauten auf dem Forum Romanum. Jahrbuch des Deutschen Archäologischen Instituts 4, pp. 137–162. Sandys, J.E. (1919). Latin Epigraphy: an Introduction to the Study of Latin Inscriptions, Cambridge University Press. Simpson, C.J. (1992). On the Unreality of the Parthian Arch. Latomus, 51, Fasc. 4, pp. 835-842.

Zunanje povezave

Rekonstruktionsvorschlag und Informationen zum Actiumbogen auf der Website des ,digitalen forum romanum‘ der Humboldt-Universität zu Berlin

Kategorija:Rimski forum Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji Kategorija:Starorimska arhitektura v Rimu Kategorija:Leto 29 pr. n. št. Kategorija:Slavoloki v Rimu