Sardščina ali sardinščina (sardinsko sardu/sadru [ˈsaɾdu/'sadru], limba sarda [ˈlimba ˈzaɾda] ali língua sarda [ˈliŋɡu.a ˈzaɾda]) je glavni avtohtoni romanski jezik, ki ga govorijo Sardi na Sardiniji. Veliko romanistov ga obravnava kot najbližjega naslednika latinščine.Henriette Walter. L'Aventure des langues en Occident. Le Livre de poche, Pariz, 1994, str. 174."Romance languages". Encyclopedia Britannica. Jezik vključuje tudi pred-latinski (večinoma paleo-sardski in v veliko manjši meri punski) substrat Mele, Antonio. Termini prelatini della lingua sarda tuttora vivi nell'uso. Edizioni Ilienses. Olzai. ter bizantinski, grški, katalonski, španski in italijanski superstrat, ki je posledica priseljevanj, jezikovnih vplivov in političnih odločitev.
Sardščina in drugi otoški jeziki so bili leta 1997 z regionalnim zakonom"Legge Regionale 15 ottobre 1997, n. 26". Regione autonoma della Sardegna – Regione Autònoma de Sardigna. priznani kot samostojni jeziki. Leta 1999 je bila sardščina s še dvanajstimi drugimi "zgodovinskimi jeziki manjšin" z državnim zakonom 482/1999"Legge 482". Pridobljeno 28. novembra 2015. priznana kot manjšinski jezik. Sardščina je kljub vitalni sardsko govoreči skupnosti po Unescovih kriterijih uvrščena v skupino "definitivno ogroženih" jezikov."Atlas of the World's Languages in Danger", UNESCO. Sardščino je leta 2007 govorilo 68,4% predvsem starejših otočanovOppo, Anna. Le lingue dei sardi, str. 7 in manj kot 13% otrok.Paolo Coretti. La Nuova Sardegna, 04/11/10, Per salvare i segni dell'identità – di .Silanus diventa la capitale dei vocabolari dialettali, La Nuova Sardegna. Sklici
Kategorija:Sardinija Kategorija:Romanski jeziki Kategorija:Jeziki Sardinije Kategorija:Jeziki Italije Kategorija:Jeziki Evrope Kategorija:Ogroženi jeziki