thumb|400px|Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.
Ljudstva z morja so bili konfederacija pomorskih ljudstev, ki so v srednji in pozni bronasti dobi (1200–900 pr. n. št.) napadala Egipt in druge sredozemske regije.Killebrew 2013, str. 2.Drews 1995, str. 48–61. Njihov izvor je nezanesljiv. Domneva se, da so izvirali iz Male Azije, egejskih in sredozemskih otokov in južne Evrope.Syria: Early history. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 8. septembra 2012. Njihove selitve na arheoloških najdbah niso nikjer omenjene, domneva pa se, da so pluli po vzhodnem Sredozemlju in proti koncu bronaste dobe napadali Anatolijo, Sirijo, Fenicijo, Kanaan, Ciper in Egipt.Sea People. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 8. septembra 2012.
Izraz "ljudstva z morja" (francosko peuples de la mer) je prvi uporabil francoski egiptolog Emmanuel de Rougé leta 1855 v opisu reliefov na drugem pilonu templja v Medinet Habuju, ki opisujejo 8. leto vladanja Ramzesa III.Silberman 1998, str. 269.de Rougé 1855, str. 14. Gaston Maspero, de Rougéov naslednik na Collège de France, je v poznem 19. stoletju izraz populariziral in dodal migracijsko teorijo,Drews 1992. v katero je v 1990. letih podvomilo veliko znanstvenikov.Silberman 1998, str. 272.Vandersleyen 1985, str. 53.
Ljudstva z morja ostajajo v očeh večine sodobnih znanstvenikov neprepoznana, hipoteze, ki se nanašajo na različne skupine, pa so večinoma ugibanja.Joshua J. Mark. Sea Peoples. ancient.eu.Cline, Eric. Ask a Near East Professional: Who are the Sea Peoples and what role did they play in the devastation of civilizations?. asorblog.org. American Schools of Oriental Research. Pridobljeno 25. februarja 2018. Obstoječe teorije jih enačijo z več egejskimi plemeni, plenilci iz osrednje Evrope, razkropljenimi vojaki, ki so se začeli ukvarjati s piratstvom ali postali begunci, in jih povezujejo z naravnimi nesrečami kot so potresi in klimatske spremembe. Eberhard Zangger. Who Were the Sea People?. Saudi Aramco World. str. 20–31.
Zgodovina izraza
Izraz "ljudstva z morja" je prvi uporabil kustos muzeja Louvre Emmanuel de Rougé leta 1855de Rougé 1855. v opisu bitke Ramzesa III., upodobljene na drugem pilonu templja v Medinet Habuju.de Rougé 1855, str. 1.Greene 1855, str. 4. Leta 1867 je objavil Povzetek razprave o napadih ljudstev iz Sredozemlja na Egipt v 14. stoletju pr. n. št. Osredotočil se je predvsem na bitke Ramzesa II. in Merneptaha.de Rougé 1867.Vandersleyen 1985, str. 41. op. 10. Ko je ge Rougé postal predstojnik za egiptologijo na Collège de France, ga je na položaju kustosa nasledil Gaston Maspero. Maspero je nadaljeval de Rougéovo delo in leta 1896/96 objavil knjigo Spopad narodov,Maspero 1896, str. 461–470. v kateri je podrobno opisal tudi svojo teorijo o pomorskih selitvah.Silberman 1998, str. 270. Njegovo teorijo so egiptologi in orientalisti sprejeli kot splošno veljavno teorijo, v katero so podvomili šele v 90. letih 20. stoletja.
Zgodovinske pripovedi o ljudstvih z morja temeljijo predvsem na sedmih staroegipčanskih virih,Killebrew 2013, str. 2–5. četudi v njih nobeno od omenjenih ljudstev niti na enem mestu ni povezano z izrazom "z morja". Izraz "ljudstva z morja" se običajno nanaša na naslednjih devet ljudstev, naštetih po abecedi:Killebrew 2013, str. 2a.Woudhuizen 2006.
Egipčansko ime Izvirno prepoznavanja Druge teorije Ljudstvo Trans-literacija Povezava z morjem Leto Avtor Teorija Denjen d3jnjw "na njihovih otokih"Breasted (1906), Vol IV, §403, str. 201. 1872 ChabasWoudhuizen 2006, str. 35. Grki (Danaoi/Danajci)Kelder 2010, str. 126. Izraelsko pleme Dan Ekueš jḳ3w3š3 "s pomorskih dežel"Breasted (1906), Vol III, §588, str. 248 in §601, str. 255. 1867 de Rougé Grki (Ahajci)Drews 1995, str. 54.Drews 1995, str. 49. Lukka rkw 1867 de Rougé Likijci Peleset prwsṯ 1846 William Osborn ml. in Edward HincksHincks, Edward (1846). "An Attempt to Ascertain the Number, Names, and Powers, of the Letters of the Hieroglyphic, or Ancient Egyptian Alphabet; Grounded on the Establishment of a New Principle in the Use of Phonetic Characters". The Transactions of the Royal Irish Academy 21 (21):176. JSTOR 30079013. Osburn, William (1846). Ancient Egypt, Her Testimony to the Truth of the Bible. Samuel Bagster and sons. str. 107.Vandersleyen 1985, str. 40–41, op. 9.Vandersleyen 1985, str. 39–41. Filistejci 1872 ChabasO'Connor & Cline 2003, str. 116.Nissim Raphael Ganor (2009). Who Were the Phoenicians? Pelazgi Šekeleš š3krš3 "z dežel na morju"Gardiner 1947, str. 196 (Vol. 1). (sporno) 1867 de Rougé Sikuli (Sicilci) Kikladi"Chronology and Terminology ", in "The Prehistoric Archaeology of the Aegean " Šerden š3rdn "z morja" Vandersleyen 1985, str. 39–41."iz pomorskih dežel" (sporno)O'Connor & Cline 2003, str. 116. 1867 de Rougé SardinciO'Connor & Cline 2003, str. 112-113.S. Bar; D. Kahn; J.J. Shirley (9. junij 2011). Egypt, Canaan and Israel: History, Imperialism, Ideology and Literature: Proceedings of a Conference at the University of Haifa, 3–7 May 2009. BRILL. str. 350 ff. ISBN 978-90-04-19493-9. Sporadi Tereš twrš3 "z morja" 1867 de Rougé TirenciO'Connor & Cline 2003, str. 113. TrojaKorfmann, Manfred O. (2007). Winkler, Martin M, ur. Troy: From Homer's Iliad to Hollywood Epic. Oxford, England: Blackwell Publishing Limited. str. 25. ISBN 978-1-4051-3183-4. Tjeker ṯ3k3r 1867, 1872 Lauth, Chabas TevrikiO'Connor & Cline 2003, str. 114. Zakros, KretaJames Baikie. The Sea-Kings of Crete. 2nd edition. Adam and Charles Black, London, 1913. str. 166, 187. Vešeš w3š3š3 "z morja" 1872 Chabas Grki (Ahajci) Izraelsko pleme Ašer,Yigael Yadin. And Dan, Why Did He Remain in ShipsN. K. Sandars. The Sea Peoples. Warriors of the ancient Mediterranean, 1250–1150 BC. Thames & Hudson, 1978 pri drugih neidentificirano
Primarni viri Napisi v Medinet Habuju, iz katerih se je razvil pojem ljudstev z morja, so še vedno "osnova za tako rekoč vse pomembne razprave o njih".Oren 2000, str. 85
Tri med seboj neodvisne egipčanske pripovedi omenjajo več kot eno od devetih ljudstev, ki se pojavljajo v skupaj šestih virih. Sedmi, nedavno odkrit vir, ni pripoved, ampak seznam (Onomastikon) 610 entitet. Vsebina omenjenih sedmih virov je povzeta v naslednji preglednici.
Datum Pripoved Vir(i) Imenovano ljudstvo Povezava z morjem okoli 1210 pr. n. št. Ramzes II. (pripoved) Kadeški napisi Karkiša, Lukka, Šerden brez okoli 1210 pr. n. št. Merneptah (pripoved) Veliki karnaški napis Ekveš, Lukka, Šekeleš, Šerden, Tereš Ekveš (dežela na morju), morda tudi Šerden in Šekeleš Atribiška stela Ekveš, Šekeleš, Šerden, Tereš Ekveš (dežela z morja) okoli 1150 pr. n. št. Ramzes III. (pripoved) Tempelj Medinet Habu Denjen, Peleset, Šekeleš, Šerden, Tereš, Tjeker, Vešeš Denjen (na njegovih otokih), Tereš (na morju), Šerden (na morju)Breasted (1906), Vol IV, §129, str. 75. Papirus Harris I Denjen, Peleset, Šerden, Tjeker, Vešeš Denjen (na njegovih otokih), Vešeš (na morju) Retorična stela Peleset, Tereš brez okoli 1100 pr. n. št. Seznam (brez pripovedi) Amenopejev Onomastikon Denjen, Luka, Peleset, Šerden, Tjeker brez
Pripoved Ramzesa II. thumb|300px|Relief s Kadeškega napisa, na katerem Egipčani pretepajo šasujskega vohuna
Ljudstva z morja so na splošno ali še posebej omenjena v opisih dveh vojnih pohodov Ramzesa II., faraona iz militantne Devetnajste dinastije: v operacijah v delti Nila ali v njeni bližini v 2. letu vladanja in velikem spopadu s Hetiti in njihovimi zavezniki v bitki pri Kadešu v 5. letu njegovega vladanja. Natančen začetek in konec njegovega dolgega vladanja nista znana, oba spopada pa sta se zagotovo zgodila v prvi polovici 13. stoletja pr. n. št.
V 2. letu vladanja je odbil napad Šerdenov (ali Šardanov) v Nilovi delti in ujel nekaj piratov. Dogodek je dokumentiran na Taniški steli II. Megaera Lorenz. Shardana. Arhivirano 13. marca 2008 na Archive.is. Napis govori tudi o nenehni nevarnosti, ki jo predstavljajo Šerdeni za mediteranske obale Egipta:
Nepokorni Šerdeni, za katere nihče ni nikoli vedel, kako se z njimi boriti, so pogumno pripluli z odprtega morje in nihče se jim ni mogel upreti.Kenneth Kitchen. Pharaoh Triumphant: The Life and Times of Ramesses II, King of Egypt. Aris & Phillips, 1982. str. 40–41.
Šerdenske ujetnike je Ramzes kasneje vključil v egipčansko vojsko in jih poslal na hetitsko fronto v Sirijo. Sodelovali so tudi v bitki pri Kadešu. Druga stela, ki se običajno omenja skupaj s Taniško, je Asuanska stela (v Asuanu je tudi več drugih stel). Slednja omenja faraonove operacije, v katerih je porazil številna ljudstva, tudi tista iz Velike zelene dežele (Sredozemlje). Steli morda omenjata isti dogodek in se dopolnjujeta.
Bitka pri Kadešu je bila sklepni dogodek faraonovega pohoda proti Hetitom v 5. letu njegovega vladanja. Faraonova vojska, razdeljena na štiri divizije, je padla v hetitsko zasedo in bila tik pred popolnim porazom, prihod okrepitev pa je to preprečil. Faraon se je moral umakniti in Kadeš prepustiti Hetitom.Grimal, str. 250–253.
Ramzes je po vrnitvi v Egipt napisal obrazec uradnega opisa bitke, tako imenovan "Bilten" (Poročilo), ki se je na široko objavil po celem Egiptu. V templjih in na reliefih v Abidosu, Karnaku, Luksorju in Abu Simbelu je ohranjenih deset kopij Biltena.
Opis bitke se je ohranil tudi v "Pesnitvi", pisani v verzih.Egyptian Accounts of the Battle of Kadesh. Pharaonic.com. Pesnitev omenja, da ujeti Šerdeni niso samo delali za faraona, ampak so zanj izdelovali tudi načrte bitk. Razdelitev vojske na štiri divizije na pohodu v Sirijo naj bi bila prav njihova zamisel. V zapisih ni nobene omembe, da so to naredili v sodelovanju s Hetiti ali iz kakšnih sovražnih nagibov.
Pesnitev našteva ljudstva, ki so prišla v Kadeš, kot hetitski zavezniki. Med njimi so nekateri pomorska ljustva, že omenjena v egipčanskih napisih, in številna ljudstva, ki so se kasneje udeležila velikih selitev v 12. stoletju pr. n. št.
Merneptahova pripoved
Največji dogodek med vladanjem faraona Merneptaha (1213-1203 pr. n. št.), četrtega vladarja Devetnajste dinastije, je bila bitka proti konfederaciji "Devet lokov" v Pereireju v zahodni delti Nila v petem in šestem letu njegovega vladanja. Plenjenje omenjene konfederacije je bilo tako resno, da so pokrajine opustele "kot pašniki, zapuščeni že v naših prednikov".Napis v Karnaku.
Faraonova akcija proti konfederaciji je dokumentirana v pripovedi, najdeni v treh virih. Najbolj podrobni opisi bitke so v Velikem karnaškem napisu in dveh krajših različicah na Atribiški steli in Kairskem stebru.Breasted, vol. 3, Reign of Meneptah. str. 238-. Kairski steber je del večjega granitnega stebra, razstavljen v Kairskem muzeju. Na stebru sta samo dva čitljiva stavka. Prvi potrjuje, da gre za 5. leto faraonovega vladanja, drugi pa pravi: "bedni poglavar Libije je napadel z ——, ki so bili možje in žene, Šekeleš (S'-k-rw-s) ——". Breasted, vol. 3, § 595, str. 252.Maspero 1881, str. 118.
Atribiška stela je granitna stela, odkrita v Atribisu v Spodnjem Egiptu. Napise na njej je prvi objavil Maspero leta 1883.Breasted, vol. 3, str. 253.
Merneptahova stela opisuje obdobje miru, ki je bilo posledica egipčanske zmage, Ljudstev z morja pa ne omenja. Breasted, vol. 3, str. 264.