Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica

Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.

Povezani članki:

Znani Solkanci Osebnosti, povezane z Lokovško planoto

Rojeni pred 17. stoletjem Plemiška družina Reifenberg (13. stoletje), družina je močno zaznamovala življenje spodnje Vipavske doline, posebej Branik, kjer so postavili utrdbo, kraj pa za takratne čase poimenovali Rihemberk. Attemsi: "Rodbina Attems se je pričela strmo vzpenjati s prehodom goriške grofije pod Habsburžane po letu 1500. Potem, ko je Beneška republika osvojila Furlanijo, je del družine ostal na gradu Attems, Nikolajev sin Friderik (1449-1517) pa je leta 1473 odšel v Gorico in tam postal vodja urada zadnjega goriškega grofa Leonharda Goriškega. Friderik je bil kot takšen potrjen tudi po smrti Leonharda leta 1500, ko ga je rimsko-nemški cesar Maksimilijan I. leta 1506 imenoval za dednega upravitelja nove habsburške goriške grofije." Coroniniji: Ob koncu 15. stoletja so se Coronini naselili v Furlaniji in Gorici. Johannes Coroninus je imel tri sinove, začetnike treh družinskih vej: kromberške, tolminske in šempetrske. Leta 1687 so postali grofi svetega rimskega cesarstva, še pred tem pa goriški (1604), koroški (1634), nato štajerski (1697) in kranjski (1705) deželni gospodje. Coronini so dosegli vplivna mesta v javnem in političnem življenju: Janez Krstnik (1794 - 1880) in njegov sin Franc Coronini iz šempetrske ter Alfred Coronini iz kromberške, ter na kulturnem področju: Rudolf in Karl Coronini prav tako iz kromberške veje. Lanthieriji: ugledna plemiška rodbina, po rodu iz okolice Brescie, ki se je na Goriškem naselila v drugi polovici 15. stoletja. Urška Ferligoj (rojena v Grgarju, živela v letih 1526–1544) pastirica, leta 1539 se ji je prikazala Marija, njeno videnje je bilo povod za izgradnjo cerkve na Sveti Gori.

Rojeni v 17. stoletju Janez Krstnik Mellack (1628, Branik – 25. oktober 1710, Brno, Češka), zvonar. Andrej Batič (16. september 1636, Solkan – 17. junij 1702, Trst), duhovnik, jezuit. Janez Marija Žbogar (maj 1654, Solkan – 1701, Praga, Češka), teolog, duhovnik, redovnik, barnabit. Fran Ksaverij Bensa (1679, Solkan – 1750, Dunaj, Avstrija), zdravnik. Sodeloval je pri zatiranju kuge na Dunaju, o tem napisal tudi knjigo.

Rojeni v 18. stoletju Marko Anton Plenčič (28. april 1705, Solkan – 25. november 1786, Dunaj, Avstrija), zdravnik. V svoji knjigi Opera medico-physica je opisal teorijo o mikroorganizmih. Dobil je naziv častnega profesorja na dunajski medicinski fakulteti ter plemiški in viteški naziv, ki mu ga je podelila Marija Terezija. Anton Mihelič (10. maj 1748, Solkan – 19. avgust 1818, Praga, Češka), zdravnik, fiziolog. Na praški medicinski fakulteti je predaval fiziologijo in patologijo, ter bil tudi dekan fakultete in rektor univerze v Pragi. Peter Budin (21. februar 1770, Grgar – 7. januar 1858, Gorica), duhovnik, generalni vikar, šolnik. Valentin Stanič (12. februar 1774, Bodrež – 29. april 1847, Gorica), pesnik, alpinist, duhovnik, kanonik. Jožef Jakob Tominc (6. junij 1790, Gorica – 22. april 1866, Gradišče nad Prvačino), slikar. Andrej Gollmayer (28. november 1797, Radovljica – 17. marec 1883, Gorica, pokopan na Sveti Gori), teolog, duhovnik, škof.

Rojeni v 19. stoletju Alojzij Filipič msgr., Botanik, Pridigar, narodnozavedni "Čedermac" z roba Trnovskega gozda in Častilec Svetogorske Kraljice (Rojen 25.05.1888 v Ravnici pri Grgarju na Matjolovi domačiji, pokopan 31.12.1963 na Sv.Gori) Nekaj o delu in življenju je zbranega v knjižici "GRADITELJI SLOVENSKEGA DOMA - 9" izdane pri reviji Ognjišče, uredila Irena Breščak - prof. na Škof.Gimnaziji Vipava Janez Evangelist Červ (28. december 1809, Gorski Vrh – 15. november 1874, Libušnje), duhovnik, narodni buditelj. Bil je Gregorčičev vzgojitelj, pred nastankom čitalnic je ustanovil župnijsko knjižnico, da je vsem priskrbel primerno čtivo. Andrej Čehovin (26. avgust 1810, Spodnja Branica – 10. september 1855, Baden, Avstrija), častnik. Štefan Kociančič (25. december 1818, Vipava – 9. april 1883, Gorica), jezikoslovec, zgodovinar, duhovnik, teolog. Josip Doljak (29. maj 1820, Grgar – 17. maj 1861, Trst), politik, sodnik. Matija Doljak (6. februar 1822, Grgar – 5. januar 1875, Solkan), politik, župan. Andrej baron Winkler (10. november 1825, Nemci – 16. marec 1916, Gradec, Avstrija), politik, pravnik z nazivom dr., predsednik dežele Kranjske (5.5.1880-7.10.1892), krminski in tolminski okrajni glavar, poslanec v goriško-gradiškem deželnem zboru in v državnem zboru na Dunaju; velikokrižnik Franc-Jožefovega reda, vitez reda železne krone II. stopnje, častni meščan Ljubljane in številnih drugih mest, trgov in občin na Kranjskem in Primorskem Anton Winkler (4. april 1831, Nemci - 4. januar 1905, Nemci - Trnovo), župan Trnovske planote (1871-1881), odlikovan s srebrnim križcem s krono - odličjem cesarja Franca Jožefa; brat dr. Andreja barona Winklerja; posedoval gostišče s prenočišči v vasi Nemci Frančišek Doljak (5. marec 1829, Grgar (Zagorje) - 10. oktober 1905, Št. Andraž na Koroškem), duhovnik, jezuit, cerkveni govornik, ljudski misijonar Andrej Komel (3. oktober 1829, Solkan – 12. november 1892, Gradec), častnik avstrijske vojske. Slovenska vojska je po njem poimenovala šolo za podčastnike in medaljo za kulturne dosežke in promocijo Slovenske vojske Andrej Komel, plemeniti Sočebran. Andrej Žnidarčič (2. december 1835, Gradišče nad Prvačino – 31. julij 1913, Šempeter pri Gorici), narodni buditelj, šolnik, duhovnik. Blaž Bitežnik (30. januar 1836, Grgar – 9. januar 1916, Gorica), kipar, kamnosek. Josip Gabrijevčič (30. januar 1840 Prilesje, Plave – 24. marec 1909, Gorica, pokopan na Sveti Gori), teolog, duhovnik, konzistorialni svetnik, narodni delavec, politik. Franc Krašan (2. oktober 1840, Šempas – 12. maj 1907, Gradec), botanik. Tomaž Jug (20. december 1841, Solkan – 25. julij 1927, Solkan), šolnik. Matej Andrejevič Terenovec (3. september 1842, Grgar – 10. oktober 1913, Trst), pravnik, publicist, narodni buditelj, prevajalec. Aleksij Rafael Rojic (27. avgust 1844, Zalošče – 26. februar 1927, Gorica), zdravnik, okulist, politik. Simon Gregorčič (15. oktober 1844, Vrsno pod Krnom – 24. november 1904, Gorica), pesnik, duhovnik. Anton Červ (20. januar 1846, Koritnica – 13. december 1891, Koritnica), zgodovinar, nabožni pisatelj, duhovnik. Blazij Grča (29. januar 1846, Spodnja Bela pri Preddvoru – 25. december 1962, Šenčur), politik, publicist, duhovnik, konzistorialni svetnik. Franc Podgornik (6. julij 1846, Čepovan – 16. september 1869, Dunaj), publicist. Štefan Širok (6. januar 1847, Prvačina – 29. december 1908, Prvačina), publicist, pesnik, urednik. Štefan Širok (4. april 1849, Ravnica – 10. april 1890, Mykolaïv, Ukrajina), publicist. Josip Golob (9. avgust 1849, Solkan – 15. marec 1905, Podgora, Italija), duhovnik, narodni delavec. Jožef Godnič (14. marec 1851, Komen – 23. februar 1929, Dornberk), duhovnik. dr. Josip Stanič ( 6. maj 1852, Bate pri Grgarju - 27. maj 1925, Videm, Italija), odvetnik in politik Anton Laščak, * 21. september 1856, Gorica, Avstrijsko cesarstvo, † 1946, Kairo, Egipt; slovensko-italijanski arhitekt, inženir in pesnik, arhitekt vile in parka Rafut, kjer je občasno živel. Ivan Krajnik (4. september 1857, Solkan – 1927, Maribor), učitelj, kartograf. Josip Pavlica (12. december 1861, Branik – 5. oktober 1902, Gorica), kulturni delavec, socialni delavec, pisatelj, duhovnik. Alojzij Franko (10. marec 1863, Tolmin – 30. april 1921, Ljubljana), odvetnik, politik. Ljudevit Furlani (3. marec 1864, Branik – 24. junij 1913, Hove, Združeno kraljestvo), publicist, prevajalec. Clemente Constantino Del Neri (7. julij 1865, Gorica – 2. januar 1843, Gorica), slikar in restavrator. Ignacij Kralj (13. september 1865, Dornberk – 25. julij 1895, Gorica), esejist, duhovnik. Andrej Pavlica (1. september 1866, Branik – 29. december 1951, Gorica), pisatelj, sociolog, organizator, duhovnik. Bil je ustanovitelj Slovenskega katoliškega društva ter Ženskega delavskega društva Skalnica, predlagal je ustanovitev zavoda za slovenske sirote. Ivan Koršič (3. maj 1870, Solkan – 28. maj 1941, Solkan), duhovnik. Miroslav Plesničar (12. julij 1872, Puštle pri Čepovanu – 8. maj 1894, Idrija), prevajalec, učitelj. Frančišek Ambrož (2. december 1874, Kranj–Šmartin – 13. april 1916, Gorica), duhovnik, redovnik, franščiškan. Milan Klemenčič (7. marec 1875, Solkan – 5. februar 1957, Ljubljana ), slikar, lutkar, scenograf. Josip Srebrnič (2. februar 1876, Solkan – 21. junij 1966, Krk, Hrvaška), filozof, teolog, škof. Karel Podgornik (16. februar 1878, Čepovan – 28 januar 1962, Solkan), politik, odvetnik. Ivan Rejec (11. september 1878, Šebrelje – 2. avgust 1958, Zalošče), prevajalec, kulturni delavec, duhovnik. Anton Podgornik (15. maj 1881, Čepovan – 20. maj 1964, Ljubljana), agronom. Rihard Orel (29. november 1881, Prvačina – 11. januar 1966, Gorica), učitelj, glasbenik. Pisal je izvirna glasbena dela za zbore, klavir, orgle, priredbe in harmonizacije. Josip Godnič (20. april 1884, Komen – 19. februar 1949, Dornberk), duhovnik. Silvano Baresi (18. maj 1884, Podgrad – 1. februar 1958, Gradež, Italija), arhitekt. Njegova najbolj znana stvaritev je bazilika na Sveti Gori. Anton Pavšič (7. avgust 1886, Loke pri Kromberku - 10. april 1982, Gorica), prof. matematike, ravnatelj Venceslav Bele (25. julij 1887, Višnjevik – 19. december 1938, Gorica), publicist, kulturni delavec pisatelj, duhovnik. Emil Hojak (1888, Grgar – 31. maj 1913, Levpa), krojač, pesnik, učitelj. Franc Gorkič (15. februar 1888, Vrtojba – 16. november 1972, Vrtojba), narodni in kulturni delavec, urednik. Alojz Filipič (31. maj 1888, Ravnica – 29. december 1963, Šempeter pri Gorici), duhovnik, naravoslovec. France Bevk (17. september 1890, Zakojca – 17. september 1970, Ljubljana, pokopan v Solkanu), pisatelj, pesnik, dramatik, publicist, prevajalec. Josip Štrukelj (13. april 1891, Solkan – 20. april 1977, Šempeter pri Gorici), častnik v vojaški mornarici, gospodarstvenik. Josip Bitežnik (29. avgust 1891, Solkan – 22. december 1960, Gorica), pravnik, časnikar, politik. Ludvik Zorzut (24. avgust 1892, Medana – 27. april 1977, Kanal), pesnik, publicist. Stanislav Pavlica (26. maj 1893, Branik – 20. januar 1991, Bologna, Italija), ,zdravnik dentalne medicine. Ivo Bric (26. december 1896, Dornberk – 2. junij 1943, Dornberk), prosvetni delavec. Mario Birsa (21. april 1897, Pristava pri Novi Gorici – 9. december 1969, Nova Gorica), ljudski pesnik, športnik, atlet. Doloroza Franko (16. februar 1898, Solkan – 27. januar 1976, Ljubljana), redovnica, pesnica, prevajalka, publicistka. Janko Kralj (18. avgust 1898, Saksid – 27. december 1944, Rim, Italija), publicist, politik, prevajalec. Avguštin Čuk (14. oktober 1898, Solkan – 19. marec 1962, Brežice), gimnazijski profesor, urednik. Klement Jug (19. november 1898, Solkan – 11. avgust 1924, Julijske Alpe), filozof, alpinist, planinski pisec. Igor Franko (23. september 1900, Solkan – ?), zobozdravnik.

Rojeni v 20. stoletju Anton (Tone) Rutar (29. november 1901, Čadrg, Tolmin - 13. december 1996, Nova Gorica (pokopan na Sveti gori)), učitelj, tigrovec, publicist, častni občan Jože Srebrnič (20. april 1902, Solkan – 6. april 1992, Solkan), slikar, grafik. Boris Kalin (24. junij 1905, Solkan – 22. maj 1975, Ljubljana), slovenski kipar. Bil je redni profesor za kiparstvo na ALU v Ljubljani, tudi njen rektor, redni član SAZU, trikratni dobitnik Prešernove nagrade ter dobitnik nagrade AVNOJ-a. Oton Ambrož (3. september 1905, Kromberk – 23. april 1994, Trst), časnikar, publicist. Srečko Vilhar (7. april 1907, Kromberk – 1. oktober 1976, Ljubljana), politični delavec, knjižničar. Albert Drašček (24. avgust 1907, Solkan – 3. november 1990, Córdoba, Argentina), izseljeniški publicist. Anton Brcko (5. april 1911, Osek – 21. februar 1939, Maribor), glasbenik, skladatelj.