Glasba na delovnem mestu je danes prisotna v mnogih delovnih okoljih, na primer v hotelih, pisarnah, restavracijah, bankah, trgovinah, bolnišnicah ipd. Shish, Y. N., Huang, R. H. in Chiang, H. S. (2012). Correlation between work concentration level and background music: A pilot study. Work, 33, str. 329-333. Glasba na delovnem mestu večinoma na zaposlene učinkuje pozitivno, a kljub temu je za optimalne pozitivne učinke, ki jih ima glasba, treba upoštevati določene situacijske in osebnostne dejavnike.
Zgodovina
Glasba na delovnem mestu se je uveljavila predvsem v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so mnogi raziskovalci začeli dokazovati, da delavci ob glasbi delajo bolje in da njihova delovna storilnost med poslušanjem le-te močno zraste. Starejše raziskave so bile usmerjene zgolj v raziskovanje kvantitativne mere produktivnosti v delovnem okolju in brez izjem so poročale, da se je delovna storilnost ob poslušanju glasbe na dan izboljšala za 2 do 6 %, medtem ko pa naj bi se pri nočnem delu le-ta povečala za 17 % Motte-Haber, H. (1990). Psihologija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije. . Prvotne raziskave so zanemarile raziskovanje subjektivnega doživljanja glasbe zaposlenih, a kljub temu je glasba na delovnem času po industrijski revoluciji doživela gromozanski razcvet Haake, A. B. (2011). Individual music listening in workplace: an exploratory service of offices in the UK. Musicae Scientiae, 15(1), str. 107-129. .
Okrog 1970. leta je v medijih potekala odmevna diskusija o »zvočni onesnaženosti« okolja in novinarji so se zaman trudili, da bi delavci podali negativne izjave do glasbe na delovnem mestu. Odnos do nje je skozi zgodovino ostajal tako pozitiven, da so jo tudi delavska združenja sprejela kot prispevek k humanizaciji delovnega okolja .
Muzak ali "glasba za dvigala "
Glasbo so sprva v mnogih industrijskih podjetjih in na drugih delovnih mestih uporabljali izključno za zvišanje delovne produktivnosti. Uporabljali so t.i muzak ali »glasbo za dvigala« (angl. »elevator music«), katere osnovni namen je bilo zvišanje delovne storilnosti, motivacije in produktivnosti zaposlenih. Gre za glasbo, ki je bila uravnana tako, da je ostajala pod ravnijo zavedanja in pozornosti delavcev in ni imela nobene estetske komponente in ni služila zabavi delavcev Radano, R. M. (2015). Interpreting muzak: Speculations on Musical Experience in Everyday Life. American Music, 7(4), str. 448-460. . Muzak se je množično uporabljal predvsem v industrijskih delovnih okoljih v sredini 20. stoletja. Vsebino muzaka so prilagajali izobrazbeni in starostni sestavi zaposlenih, a klub temu je za vse veljalo, da se je predvajala tiha glasba (za jakost zvoka je veljalo 40 decibelov), da je prihajala iz neznano kod in da so delovni prostori bili enakomerno ozvočeni .
Novejše ugotovitve
Za razliko od začetnih študij, ki so se usmerjale zgolj v merjenje vpliva glasbe na produktivnost delavcev, so se kasnejše, vključno z današnjimi študijami, vse bolj osredotočale tudi na subjektivno doživljanje zaposlenih ob poslušanju glasbe Ulčar, A. (2015). Kritičen pogled na poslušanje glasbe na delovnem mestu. Seminar pri doktorskem predmetu, Ljubljana: Filozofska fakulteta. . Rezultati novejših študij so pokazali, da želijo ljudje glasbo poslušati iz najrazličnejših razlogov. Nekateri poslušajo glasbo, da bi pregnali dolgčas ali utrujenost, drugi menijo, da poslušanje glasbe izboljša počutje in klimo na delovnem mestu, spet drugi vidijo v glasbi priložnost oziroma izhodišče za pogovor s sodelavci. Nekaterim zaposlenim glasba predstavlja mentalni pobeg iz delovnega mesta, jim pomaga zmanjšati stres ali povečati zanos pri samem delu. Raziskovalci so tako ugotovili, da zaposleni glasbi pripisujejo različne pomene in da je poslušanje glasbe na delovnem mestu v veliki meri odvisna od mnogih osebnostnih in situacijskih dejavnikov, ki jim je zaposleni v delovni situaciji izpostavljen Furnham, A.in Bradley, A. (1997). Music While You Work: The Differential Distraction of Background Music on Cognitive Test Performance of Introverts And Extraverts. Applied Cognitive Psychology, 11, str. 445-455. .
Vpliv osebnostnih lastnosti Na to, kako zaposleni doživlja glasbo, v veliki meri vplivajo tudi osebnostne lastnosti. Furnham in Bradley (1997) sta preučevala, kako prisotnost glasbe v ozadju delovnega okolja, vpliva na ekstraverte in introverte. Rezultati študije so pokazali, da je introverte glasba pomembno bolj ovirala pri vzdrževanju pozornosti in priklicu informacij, zato so radio, na katerem se je predvajala glasba, v primerjavi z ekstraverti, manjkat prižgali. Poleg tega, so introvertni udeleženci večkrat poročali, da so glasbo doživeli kot motečo in da jih je pri delu ovirala. Do podobnih ugotovitev sta prišla tudi Cassidy in Macdonald (2007) Cassidy, G. in Macdonald, R. A. R. (2007). The effect of background music and background noise on the task performance of introverts and extraverts. Society for Education, Music and Psychology Research 35(3), str. 517-537. , ki sta ugotovila, da so introverti pri reševanju delovnih nalog ob prisotnosti nevtralne glasbe v ozadju, delali pomembno več napak kot ekstravertni posamezniki, iz česar lahko sklepamo, da poslušanje glasbe ob reševanju problemov introverte pomembno bolj ovira kot ekstraverte.
Raziskovalci so ugotovili tudi, da na izbiro in uporabo glasbe na delovnem mestu vplivajo tudi osebnostne lastnosti Chamorro-Premuzic T. in Furnham, A. (2007). Personality and music: Can traits explain how people use music in everyday life? British Journal of Psychology, 98, str. 175-185. . Tisti posamezniki, ki imajo bolj izrazito izražen nevroticizem in so bolj introvertni, bodo pri delu raje zbirali takšno glasbo, ki bo zrcalila njihova čustva in uravnavala njihovo razpoloženje, medtem ko pa bodo bolj odprti in inteligentni posamezniki, raje zbirali bolj kompleksno in intenzivno glasbo. Študije so pokazale tudi, da posamezniki z visoko izraženo vestnostjo ne bodo posegali po intenzivni in uporniški glasbi, medtem ko bodo bolj ekstravertni posamezniki zbirali predvsem veselo, hitro, ritmično in zelo energično glasbo.
Vpliv možnosti izbire
Pomembno je, da si lahko zaposleni sami zbirajo glasbo oziroma da imajo pri poslušanje le-te kontrolo, saj v primeru, če zaposleni glasbo doživljajo kot vsiljeno, to negativno vpliva na njihovo delovno učinkovitost Greubel, J. in Kecklund, G. (2011). The Impact of Organizational Changes on Work Stress, Sleep, Recovery and Health. Industrial Health, 49(3), str. 353-364. Raziskovalci so dokazali, da če imajo zaposleni nadzor nad tem, kdaj, katero in koliko glasbe bodo poslušali, to pozitivno učinkuje na njihovo počutje in razpoloženje, kar pa pripore k večji delovni učinkovitost in času, ki ga zaposleni namenijo delovnim nalogam Lesiuk, T. (2005). The effect of music listening on work performance. Society for Education, Music and Psychology Research, 33(2), str. 173-191.. Poleg tega, če lahko zaposleni sami izberejo glasbo, bo imelo to na njih bolj pozitiven učinek, kot če bi jim glasbo predpisal drug sodelavec ali vodja .
Pozitivni vplivi
Uravnavanje čustev
Po mnenju mnogih avtorjev, glasba predstavlja eno izmed strategij pri uravnavanju čustev in pripomore k aktivnemu soočanju s težavami. Poleg tega lahko s pomočjo glasbe usmerimo pozornost stran od obremenjujočega čustva in situacije ter posledično lahko o samem problemu razmislimo bolj na racionalen način Sloboda, J. (2011). The functions of music for affect regulation. Musicae Scientiae, 15(2), str. 208-228. .
A kljub temu je pomembno, da zaposleni poslušajo pravo zvrst glasbe, saj bo le-ta pripomogla k optimalnemu učinku, ki ga ima glasba na uravnavanje čustev. Raziskovalci svetujejo, da naj bi zaposleni med delom poslušali predvsem takšno glasbo, ki bi jim pomagala ustvariti varno, prijetno in sprejemajoče delovno okolje, medtem ko pa naj bi se glasbe, ki bi pri zaposlenih povzročala občutke žalosti, napetosti ali stresa, izogibali Shih, Y. N., Chien, W. H. in Chiang H. S. (2016). Elucidating the relationship between work attention performance and emotions arising from listening to music. Work, 55, str. 489-494. .
Čustveno blagostanje in zadovoljstvo
Glasba vpliva tudi na čustveno blagostanje zaposlenih, saj so zaposleni ob poslušanju glasbe pogosteje poročali o občutkih veselja in sproščenosti . Ko poslušamo glasbo na delovnem mestu, ji posvečamo del pozornosti. Če delo ne priteguje vse pozornosti, se njej odvečni del posveča zvočnemu ozadju, ta zastranitev pa ugodno vpliva na razpoloženje. Pravzaprav je takšna glasba nekakšna zabava, ki na delovnem mestu, kjer ni nobenega sogovornika, preganja dolgčas in tako vsekakor bolj sprošča, kot aktivira .
Lesiuk (2005) je v svoji študiji preučevala, kako se zaposleni odzovejo na onemogočen dostop poslušanja glasbe po tem, ko jim je bil dostop do glasbe (izbira, čas in trajanje poslušanje glasbe) ves čas omogočen. Izvedla je eksperiment, v katerem so zaposleni dva tedna zapored lahko poslušali glasbo, nato jim je bil dostop do glasbe za en teden onemogočen, zadnji teden pa so imeli spet možnost poslušati glasbo, ki so si jo lahko sami izbrali. Rezultati študije so pokazali, da je v tednih, ko so zaposleni lahko poslušali glasbo, moč opaziti boljše razpoloženje in [Zadovoljstvo zaposlenih|zadovoljstvo zaposlenih]], prav tako pa je razpoloženje zaposlenim pomembno upadlo v tednu brez glasbe. Poleg splošnega zadovoljstva, je zaposlenim upadla tudi kvaliteta in učinkovitost dela, saj so zaposleni potrebovali pomembno več časa za opravljanje nalog v tednu, ko jim je bil dostop do glasbe onemogočen. Študija je pokazala ne le, da se je na glasbo mogoče adaptirati, temveč tudi, da tovrstna adaptacija lahko vodi v abstinenčno stisko, ko glasbe nimamo na voljo .
Produktivnost
Glasba naj bi po mnenju mnogih avtorjev vplivala tudi na delovno učinkovitost in produktivnost delavcev. Raziskovalci so izvedli eksperiment, v katerem so ženskam v tovarni preprog predvajali po 80 minut glasbe na dan v več odlomkih in ugotovili, da so ženske čez teden imele enakomerno delovno vnemo ter da je kar 85 % delavk brezpogojno želelo obdržati glasbo. Poleg tega je večina izmed njih verjela (59 %), da se je njihova produktivnost z glasbo povečala . Verjetnost, da bi ozvočenje vplivalo na povečanje delovne produktivnosti, se je do danes zelo zmanjšala, saj se je velika večina navadila na to, da med poslušanjem opravlja kakšno delo. Vsekakor pa ni mogoče izključiti, da se subjektivni pojavi utrujenosti zmanjšajo, ne da bi bilo treba fiziološko aktiviranje (zmanjša se psihična nasičenost, ki jo povzroča delo), s čimer se poveča sama produktivnost dela Uhrbrock, R. S. (1961). Music on the Job: Its Influence on Worker Morale and Production. Personnel Psychology, 14(1), str. 9-37. .
Stres
Pomemben dejavnik, ki vpliva na delovno uspešnost in učinkovitost dela, je med drugimi tudi stres, ki ga zaposleni doživljajo na delovnem mestu. Po mnenju mnogih strokovnjakov, naj bi bila glasba ena izmed rešitev za zmanjševanje stresa na delovnem mestu, saj poslušanje glasbe pomembno pripomore k sproščanju dopamina, kar se odraža v intenzivnejšem doživljanju pozitivnih emocij Gangrade, A. (2012). The Effect of Music on the Production of Neurotransmitters, Hormones, Cytokines, and Peptides A Review. Music and Medicine, 4(1), str. 40-43. . Yehuda (2011) Yehuda, N. (2011). Music and stress. Adult Dev, 18, str. 85-94. je dokazal, da je prisotnost glasbene podlage v delovnem okolju pomembno znižala raven doživljanja tesnobe, krvnega tlaka in hitrosti bitja srca, iz česar lahko zaključimo, da glasba pozitivno vpliva na zdravje zaposlenih.