thumb|EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu
Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah. Arhiv vsebuje predvsem diplomatske dopise med egipčansko državno pisarno in njenimi predstavniki v Kanananu in Amurruju v obdobju Novega egipčanskega kraljestva. Pisma so odkrili v Amarni v Gornjem Egiptu, po kateri so dobila ime. Amarna se je v egipčanskem obdobju imenovala Ahet-Aton, kar pomeni Atonovo obzorje. Mesto je v 1350.-1330. letih zgradil faraon Ehnaton iz Osemnajste egipčanske dinastije. Amarnska pisma so za egiptologe zelo neobičajna, ker so večinoma pisana v akadskem klinopisu starodavne Mezopotamije in ne v egipčanskih hieroglifih. Arhiv 382 tablic je pod naslovom Die El-Amarna-Tafel leta 1907 in 1915 v dveh zvezkih objavil norveški asirijolog Jørgen Alexander Knudtzon.William L. Moran (1992): The Amarna Letters. Baltimore: Johns Hopkins University Press, str. xiv. ISBN 0-8018-4251-4. Od takrat je bilo odkritih še 24 tablic ali fragmentov. Pisma so bila napisana v obdobju največ trideset let.
Amarnska pisma so zelo pomembna za svetopisemske študije in semitsko jezikoslovje, ker osvetljujejo kulturo in jezik kanaanskih ljudstev v predsvetopisemskem obdobju. Pisma so kljub temu, da so pisana v akadščini, krepko obarvana z materinščino piscev, ki so govorili zgodnjo obliko kanaanščine, iz katere sta se razvila hčerinska jezika hebrejščina in feničanščina. Kanaanizmi dajejo pomemben vpogled v izvorno stanje obeh jezikov nekaj stoletij pred njihovim pojavom. F.M.T. de Liagre Böhl: Die Sprache der Amarnabriefe, mit besonderer Berücksichtigung der Kanaanismen, Leipzig, 1909.Eva von Dassow: Canaanite in Cuneiform , Journal of the American Oriental Society 124/4 (2004): 641–674. (pdf).
Pisma left|thumb|Eno od Amarnskih pisem iz Alašije (Ciper)
Večino tablic, pisanih predvsem v akadščini, diplomatskem jeziku tistega časa, so odkrili domačini okoli leta 1887 in jih prodajali na trgu s starinami. Tablice so bile pred odkritjem shranjene s starodavni zgradbi, ki so jo arheologi od takrat imenovali Pisarna faraonove korespondence. Po njenem odkritju se je začela zgradba temeljito raziskovati. Prvi arheolog, ki je odkril še več tablic, e bill Flinders Petrie, ki je v letih 1891 in 1892 našel 21 fragmentov. Émile Chassinat, takrat direktor Francoskega inštituta za orientalske študije v Kairu, je leta 1903 odkril še dve tablici. Po Knudtzonovi objavi Amarnskih pisem so v Egiptu in različnih muzejih odkrili še 24 tablic ali fragmentov. Moran, str. xv.
Prva skupina tablic, ki so jih odkrili domačini, se je razpršila po muzejih v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Rusiji in Združenih državah Amerike. 202 ali 203 tablice so v Muzeju bližnjeazijskih kutur v Berlinu, 99 v Britanskem muzeju v Londonu, British Museum Collection. 49 ali 50 v Egipčanskem muzeju v Kairu, 7 v Louvreu v Parizu, 3 v Puškinovem muzeju v Moskvi in ena v Orientalskem inštitutu v Chicagu.Moran, str. viii-xiv.
Amarnska pisma vsebujejo bogastvo podatkov o kulturah, kraljestvih, dogodkih in osebnostih obdobja, iz katerega se je ohranilo zelo malo pisnih virov. V njih je korespondenca iz obdobja faraona Ehnatona in njegovega predhodnika Amenhotepa III. z več kot 300 diplomatskimi pismi. Razen pisem so na tablicah tudi različna literarna in izobraževalna besedila. Tablice zelo osvetljujejo egipčanske odnose z Babilonijo, Asirijo, Sirijo, Kanaanom in Alašijo (Ciprom) in odnose z Mitanci in Hetiti in so hkrati pomemben pripomoček za preučevanje zgodovine in kronologije tistega obdobja. Pisma babilonskega kralja Kadašman-Enlila I. so sidro za časovni okvir od Ehnatona do sredine 14. stoletja pr. n. št. Pisma vsebujejo tudi prvo omembo srednjevzhodne etnične skupine Habiru, ki bi zaradi podobnosti besed in njihove geografske lokacije lahko bili povezani s Hebrejci. Povezava med njimi je vprašljiva in predmet razprav. V pisma so vključeni tudi Tušratta Mitanski, Libaju Šehemski, Abdi-Hema Jeruzalemski in prepirljivi kralj Rib-Hadda Bibloški, ki v več kot 58 pismih prosi Egipčane za vojaško pomoč. V pismih zahteva predvsem pomoč proti Hetitom na severu in Habiruju na jugu kraljestva.El-Amarna Tablets, West Semitic Research Project, University of Southern California. Pridobljeno 2. avgusta 2105.
Ureditev thumb|300px| Karta Srednjega vzhoda v amarnskem obdobju: Egipt (zeleno), Mikenska Grčija (oranžno), Hatti (rumeno), kasitsko Babilonsko kraljestvo (škrlatno), Asirija (sivo) in Mitani (rdeče); svetjejša ozemlja pomenijo neposredno oblast, temnejša pa vplivno sfero
Amarnska pisma so politično urejena približno v nasprotni smeri urnega kazalca: 001–014 Babilonija 015–016 Asirija 017–030 Mitani 031–032 Arzava 033–040 Alašija 041–044 Hati 045–380+ Sirija/Libanon/Kanaan Pisma iz slednje skupine so v grobem razdeljena na 045–067 Sirija 068–227 Libanon, od tega 68–140 iz Guble/Biblosa 227–380 Kanaan, napisana večinoma v kanaano-akadskem jeziku
Seznam Opomba: številni podatki so okvirni, črkovanje zelo različno, zato podatki služijo predvsem kot vodilo.